Vesela aleluja!

Največji krščanski praznik, velika noč, ki je spomin na Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje, pomeni tudi simboliko za bogato obloženo mizo.

Vesela velika noč, Vesela aleluja, Vesele velikonočne praznike so napisi na razglednicah Maksima Gasparija, na katerih so zgovorno in starožitno ujeti prizori praznovanja v velikonočnem času. Na njih najdemo najrazličnejše velikonočne motive, od Kristusa, ki vstaja iz groba, do bogato obložene mize, za katero sedi gospodar s pipo v ustih, ob njem zvedav fantič, mati pa stoji za mizo in reže potico. Tu je vse, kar so nosili in nosijo Slovenci k žegnu. Tudi to pot je na razglednici ovekovečil slikar, ki nam je v podobah ohranil toliko ljudskih običajev. Dekleta in žene s košarami čez roke ali z jerbasi na glavah, v židanih, plapolajočih krilih, v daljavi pa zvonik vaške cerkvice. Jerbasi in košare so polni, prekriti z velikonočnim izvezenim prtom. In kaj se skriva pod vezenino?

Najprej pet rdečih pirhov, ki jim pravijo tudi pisanice, remenke ali praskanke, in predstavljajo pet kapelj krvi ali pet Kristusovih ran. Šunka pomeni Kristusovo telo, hren žeblje, s katerimi so ga pribili na križ, in potica trnovo krono.

Velikonočno jajce je simbol tudi za plodnost in novo življenje. Zaljubljenci so si že v srednjem veku darovali okrašena jajca. Okraševanje jajc pa se je predvsem v slovanskem svetu razvilo v pravo ljudsko umetnost. Pri nas najbolj slovijo belokranjske pisanice, sicer pa se pojavlja vse več novih tehnik. Bogato okrašena so ukrajinska, češka, slovaška in madžarska velikonočna jajca. V deželi paprike in ciganske muzike lahko (drago) kupite jajca, okrašena z micenimi ostrogami. Sicer pa je bilo najdražje velikonočno jajce na dražbi prodano za 12,5 milijona dolarjev. Jajce je v obdobju 1885 - 1917 izdelal draguljar Faberge iz St. Peterburga, ki je za izdelavo velikonočnih dragocenosti, skritih v razkošnem jajcu, dobival naročila ruske carske dinastije Romanovih.

V trgovinah dandanes ponujajo vse mogoče, od svetlečih se jajc z zlatimi odtenki do plastičnih belih, s katerimi lahko okrasimo nizko in visoko grmovje, seveda pa jih moramo prej obarvati. Če imamo otroke, pustimo prosto pot njihovi domišljiji, ki jo lahko izrazijo z nestrupenimi barvicami. Skoraj že pozabljena naravna barvila bodo obarvala cela gnezda, če jih boste položili v košarico iz protja. Seveda je v tekmovanju za naravno barvo še vedno na prvem mestu rdeča čebula. Najmanj pol ure kuhamo čebulne olupke, nato pa tekočino precedimo in dodamo dve žlici svetlega kisa, kar lahko velja za vse zeliščne in začimbne zavretke, ki dajo zanimivo barvo. Na jajca z beljakom previdno prilepimo drobne cvetove ali lističe, jajce denemo v kos najlonke in zavežemo ter damo kuhat. Ohlajene pirhe namažemo s slanino, da se lepo svetijo.

Za šunko je včasih veljalo, da mora biti s kostjo; danes temu ni več tako. Seveda pa ni vsaka šunka resnično dobra šunka. Preslana in izsušena kot žagovina res ni užitek. A ženske se znamo zmeniti, kako je z okusom, sočnostjo in maščobo. Seveda šunke ni brez hrena. Najboljši je sveže nariban in včasih tako hud, da ga čutiš do zadnjega lasu. Ublažiti ga je mogoče z jabolkom, dobrim kisom in dodano smetano.

Potice so slovenska posebnost, seveda je najbolj značilna orehova, receptov pa je gotovo za celo knjigo.

K žegnu vsaka slovenska pokrajina doda nekaj svojega, posebnega, zato tudi ne manjka izvrstnih kruhov.

Ko se družina po nedeljskem bogoslužju zbere k velikonočnemu zajtrku, naj bo tudi miza lepo in pisano okrašena. Ni treba veliko. Zdaj vse brsti, spomladansko cvetje pa prinaša moč barvitosti. Če bi radi otrokom napravili veselje, da poiščejo sladke dobrote v obliki zajčkov, piščančkov in drugih velikonočnih pozornosti, jim pripravite presenečenje doma ali na popoldanskem sprehodu.

V oratoriju Mesija Georga Friedricha Händla prepeva zbor ... vriskaj velika noč, aleluja! ... Naj bo res velika za tiste, ki verujejo, ali tiste, ki v njej utrjujejo družinske vezi. Praznik ljubezni in sloge, ki ga na velikonočni ponedeljek podaljšamo še na prisrčno druženje s sorodniki in prijatelji. To je miza obilja, brez katere težko shajamo.