Varovanje hiš in tudi ulic

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / torek, 5. april 2011 / 06:00

Marsikje, še zlasti v blokovskih naseljih, sosed ne predstavlja več najboljšega čuvaja. Tega si je treba v današnjih časih enostavno najeti.

Večino slovenskih domov pred vlomilci varujejo klasične cilindrične ključavnice, namesto alarmnega sistema pa se ponavadi lastniki zanašajo na svoje pozorne sosede. A kaj, ko je časa za gojenje pristnih medsosedskih odnosov vse manj, odtujenost med sosedi pa je zato vse večja. Marsikje, še zlasti v blokovskih naseljih, zato sosed ne predstavlja več najboljšega čuvaja. Tega si je treba v današnjih časih enostavno najeti. Za varovanje doma, poslovnega objekta ali pa kar celotne ulice, celo soseske …

»Tako je, varnostno službo je možno najeti tudi za varovanje celotne soseske ali ulice, vendar se v Sloveniji to zgodi zelo redko. Takšna praksa je bolj pogosta v tujini, kjer je več kriminala. V Južni Ameriki so na primer lopovi na svobodi, pošteni ljudje pa pred njimi skriti za ograjo, skozi katero greš lahko le z dovoljenjem zasebnih varnostnikov,« pravi Branko Malešič, pomočnik direktorja varnostne službe Rival-VTS iz Ljubljane. Sogovornik se kljub temu spomni primera izpred nekaj let, ko so v Podlubniku najeli varnostno agencijo za varovanje njihovih ulic. Po njih se je namreč razraščal vandalizem in niso se ga mogli rešiti drugače, kot da so najeti varnostniki tri tedne opravljali redne nočne obhode soseske. Tudi na turističnem Bledu je že nekaj let stalna praksa, da ob koncih tedna zasebni varnostniki čuvajo družbeno in tudi zasebno premoženje, policiji pomagajo pri varovanju javnega reda in varujejo tudi nočne lokale.

Ker navadne ključavnice ponavadi odženejo le poštene ljudi, nikakor pa izurjenih vlomilcev, si vse več lastnikov dodatno varnost svojih nepremičnin, stanovanjskih ali poslovnih, zagotovi z najetjem varnostne službe. »Najetje zasebne varnostne službe ima tudi precejšen preventiven učinek. Vsak varovan objekt je namreč vidno označen z opozorilom, da gre za varovano območje, kar že vnaprej odžene marsikaterega lopova, ki si raje izbere drugo žrtev. Strah pred zalotenostjo je zelo učinkovit,« razmišlja Malešič.

Zasebne varnostne službe pomagajo lastnikom nepremičnin bodisi s svetovanjem o najprimernejši mehanski zaščiti objekta (prečne zapore, varnostni ščitniki, rešetke na oknih, protivlomne ključavnice, alarmni sistem, protipožarni alarm, videonadzor …), nekatere poskrbijo tudi za samo izvedbo. Lastniki nepremičnin pa se lahko odločijo tudi za fizično varovanje, bodisi intervencijsko bodisi z obhodi.

V primeru intervencijskega varovanja je alarmni sistem povezan v varnostno-nadzornim centrom varnostne službe, ki ob sprožitvi protivlomnega ali protipožarnega alarma aktivira intervencijsko ekipo na terenu. Če ta opazi na objektu kaj sumljivega, o tem obvesti dežurnega operaterja, ta pa policijo. Če je potrebno in izvedljivo, lahko varnostnik v okviru svojih pooblastil storilca tudi zadrži na kraju vloma do prihoda policije. »Še ni tako dolgo nazaj, ko je naš varnostnik pri vlomu v stanovanjsko hišo premožnega občana v okolici Kranja zasačil tri tuje državljane. Med bežanjem se je eden od njih tudi huje poškodoval,« se spominja Malešič. Kot pravi, investicija v vgradnjo primernega alarmnega sistema stane med petsto in tisoč evri, storitev rednega varovanja pa nato stane nekaj deset evrov na mesec. »Čeprav cene niso visoke, se za najetje varnostne službe še vedno najpogosteje odločajo dobro situirani,« ugotavlja sogovornik.

Vse več lastnikov v zadnjem času naroči izredno varovanje svojih objektov v času pogrebov, porok in drugih družinskih praznovanj ali daljše odsotnosti zaradi dopusta. »Varnostniki v tem primeru fizično varujejo objekt ali pa izvajajo redne obhode. To pogosto izvajamo tudi na gradbiščih, saj se na njih pogosto pojavljajo kraje materiala in gradbene mehanizacije,« je še povedal Malešič.