Pred poplavami se lahko zavarujemo tudi sami

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 5. november 2014 / 12:42

Naravna nesreča ali točneje naravna katastrofa v obliki poplav je zopet v obup spravila dobršen del Gorenjske. Smo bili spet nepripravljeni ali enostavno ni moč uteči naravnim silam?

Zagotavljanje poplavne varnosti je zakonska odgovornost države. A če se vedno znova in vse pogosteje srečujemo s težavami, se upravičeno sprašujemo, zakaj država ne stori »skoraj ničesar« ali pa, kaj lahko sami storimo za osebno varnost domov oziroma stanovanjskih ali poslovnih stavb. Država in občina sicer vestno in redno sprejemata odločitve o evakuaciji, potem ko je škoda že nastala ali v najboljših primerih, ko se predvideva, da bo do naravnih nevšečnosti šele prišlo. Imamo Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, a še vedno je po toči zvoniti prepozno, čeprav si priznavamo, da smo v najnujnejših primerih lahko zadovoljni tudi s tako pomočjo.

Pripravimo se na poplave

Laže je to napisati, kot pa storiti. Voda v naš dom vdre skozi vrata, okna, odprtine za prezračevanje, kanalizacijo, talne straniščne odtoke, korita, svetlobne jaške … Voda ne pozna ovir in dovolj je najmanjša odprtina, skozi katero nam lahko poplavi dobršen del ali kar ves dom. Za preprečevanje oziroma blažitev posledic poplav ter za osebno in vzajemno zaščito smo odgovorni tudi sami kot lastniki, upravljavci ali uporabniki objektov. Osnovni ukrepi za pre­prečevanje posledic poplav so med drugimi lahko nasled­nji: v prostorih, ki so podvrženi poplavljanju, mora biti talna obloga taka, da ji voda ne škodi, taka, ki se hitro čisti in suši. Oprema naj ne bo lesena, ampak zidana ali iz materialov, kot sta PVC ali kovina, kot je na primer zidana kuhinja, zidani, plastični ali kovinski regali. V takih prostorih naj ne bo vrednejših dobrin, če pa ne gre drugače, naj bodo pospravljene čim više. Priporočljivo je v tla izdelati poglobitev, zato da je mogoče čim večji del vode izčrpati s potopno črpalko. Lastna priročna potopna črpalka je v rizičnih objektih obvezna oprema. Če obstaja možnost povratnega vdora kanalizacijskih voda, je namestitev protipovratne lopute na glavni kanalizacijski iztok iz objekta zelo priporočljiva. Na vse odprtine, skozi katere bi v objekt lahko vdrla voda, namestimo pripomočke za tesnjenje. Sklenitev ustreznega zavarovanja za kritje škode na objektu in opremi zaradi poplave in izlitja kanalizacije pri vaši zavarovalnici je nujna. Posebna pozornost velja centralnem ogrevanju in električni napeljavi. Če živite na poplavnih območjih, je njun prostor nadstropje višje. Če ostanemo brez elektrike ali ogrevanja, so posledice še hujše. Etažne električne omarice, ki omogočajo etažni izklop in vklop, nas lahko rešijo precejšnjih zagat. Enako je z ogrevanjem.

Protipoplavna vrata

Na našem tržišču so še vedno redkost, čeprav so se nekateri proizvajalci hitro prilagodili našim potrebam. Prav tako se je moč oskrbeti še z drugimi priročnimi sredstvi, ki nam objekt lahko trajno ali vsaj začasno zaščitijo pred vdorom vode. PVC ali druge za vodo neprepustne folije so na voljo v prodajalnah s kmetijskim ali gradbenim materialom. Dobrodošle so tudi OSB, kovinske ali druge vrste plošč, letve, deske. Vseskozi moramo imeti pripravljen širok lepilni trak, tesnilni trak, silikon, »purpen«, pletene vreče za žito, iz jute, plastične folije ali tekstilne, napolnjene s peskom ali zemljo, da pre­prečimo izpiranje nasipnega materiala.

Protipoplavna vrata so vodotesna proti potisni ali stoječi vodi do vodnega stebra približno meter in pol. Pri nevarnosti visoke vode se s pomočjo na primer kompresorja prek skritega ventila napihne cevno tesnilo in tako prepreči vdor vode. Protipoplavna vrata so največkrat testirana do poldrugega metra vode. V tem primeru je kljuka montirana na višini metra in sedemdeset centimetrov. Taka vrata so sicer dražja, vendar je ta razlika v ceni z navadnimi neprimerljiva z njihovo pomočjo ob poplavah.

Najhitrejša, najlažja in najučinkovitejša je zaščita, ki jo lahko napravimo sami. Na vse talne odtoke namestite vrečo s peskom, tudi v straniščno školjko. Ne pozabite na sifon umivalnika, pomivalnega korita, pralnega stroja, vse to moramo zatesniti z lesenim, plutastim ali plastičnimi čepi. Zid pred vhodnimi, terasnimi, kletnimi vrati in okni se vam v takih primerih ne sme smiliti. Plošče raznih materialov so dobrodošle, vendar morajo biti pravilno in močno pritrjene, privijačene v zid. Režo med zidom in ploščami zatesnimo z lepilnim trakom, tkanino, gumo, montažno peno, silikonom … Popravilo zidu oziroma fasade bo vseeno cenejše od škode, ki nastane, če se ne zaščitimo. Če si ne morete privoščiti primernih plošč, potem si lahko pomagate z navadnimi deskami, ki jih predhodno oblečete s plastično folijo, polivinilom.

Na tržišču je mogoče dobiti že narejene zapore, ki se enostavno montirajo brez vrtanja v zidove. To so montažne zapore raznih dimenzij, strokovno narejene in že večkrat preizkušene. Montirajo se predvsem na odprtine vrat in oken.