Kar štirje v nizu
Na Možeh (1760 m) - Brezpotni greben, za katerega prečenje je potrebno alpinistično znanje. Tura, kjer je plezalna vrv del obvezne opreme. Vrtoglavica je prepovedana.
V našem pogorju je ogromno gora, ki imajo v imenu dodano Dedec ali Baba. Nad smučiščem Zelenica pa je stolpičasti greben z imenom Na Možeh. Dedci, Babe, Možje …, kje so pa kakšne Žene?
Da bi se lotili današnje ture, moramo priti do Zelenice. Možnosti je več; lahko z Ljubelja ali iz doline Završnice. Mi bomo tokrat izbrali drugo možnost.
Po avtocesti se zapeljemo do izvoza Lesce oz. Vrba in pot nadaljujemo po stari cesti proti Jesenicam. Na koncu Žirovnice zavijemo ostro desno in se zapeljemo v dolino Završnice. Gozdna cesta nas mimo akumulacijskega jezera pripelje vse tja do Tinčkove koče, na nadmorski višini 1070 m. Za kočo zavijemo desno po strmem travniku navzgor, kjer dosežemo gozdno cesto, po kateri nato nadaljujemo vzpon. Pot se vzpenja kar naravnost in verjetno bo kdo pogrešal kakšne okljuke, ki strmino poti ublažijo. Po približno 40 minutah smo na Smokuški planini. Po cesti nadaljujemo še preko planine in po 15 minutah bomo pri Domu pri izviru Završnice. Mimo doma nadaljujemo proti Zelenici. Ko dosežemo travnike, na katerih so pozimi smučarske proge, se usmerimo levo proti grebenu in se vzpnemo do sedla Čez Pod, ki ima višino 1686 m. Pred nami so skalni roglji, ki nosijo zgovorno ime Na Možeh. Sedlo je tudi pravo, da si nadenemo plezalni pas in čelado. Ja, prečenje Mož je mestoma precej izpostavljeno, predvsem pa neprijetno krušljivo. Na naši desni strani, povsem na avstrijski strani je izrazit stolp, imenovan Zgornji Plot oz. Nördlicher Zahn. Tudi videti je bolj kot kakšen špičast zob, recimo kočnik.
Prvi metri plezanja potekajo po ruševnatem terenu, ki je vse prej kot prijeten, kljub temu da je bila pot izsekana, a očitno rušje zelo hitro raste. Izsek rušja nas usmeri na levo stran, pod greben, kjer se preko žleba, težavnost II. – III. stopnje, povzpnemo nazaj na greben, in preko krušljivih plošč (I. – II.) na prvi stolp oz. prvi rogelj Na Možeh. Za prvi stolp lahko rečemo, da je zaradi ruševja precej kosmat Mož. S prvega roglja se spustimo proti desni strani, do dobro vidnega dolgega in ozkega kamina. Sestop na sedlo je težavnostno ocenjen s I. stopnjo. Zanimivost tega kamina pa je ogromna zagozdena skala, pod katero se zbašemo skozi. Plezanje na drugi stolp ni zahtevno, predvsem je pa tokrat skala trdna. Sledi grebensko plezanje do škrbine. Mestoma oster in izpostavljen greben ima oceno zahtevnosti II. – III. stopnje. Od tod prečimo levo do ruševja. In že smo na mestu, kjer se bomo spustili po vrvi. Mesto za 'abzajlanje' je urejeno, a vseeno je potrebno imeti s seboj še kakšen meter 'prusika'. Spusta je približno 15 metrov, spodaj pa udoben travnik. S travnika se povzpnemo na zadnji, četrti rogelj. Splezamo v škrbino, z nje pa čez skoraj gladko ploščo na ošiljen vrh (II.). Sledi sestop na drugo stran čez gladko ploščo, nato pa čez ruševje in skrotje dosežemo širše, ruševnato sleme. Pri sestopu z zadnjega stolpa nadvse previdno, ker je tik pred dosegom ruševja skala neznosno krušljiva in posuta z drobnim drobirjem, rušje pa povsem do roba grebena.
Po grebenu nadaljujemo proti Palcu. Vmes zlezemo še čez dva krušljiva (I.) vršiča, do začetka velikega melišča, ki povezuje Suho Rušje z grebenom. Ja, tod dol bomo sestopili do poti, ki skozi Suho Rušje vodi na Palec. No, če želimo, nadaljujemo še naprej do Palca, a nas čaka še kar nekaj manjših in krušljivih vršičev, preden bomo Palec sploh zagledali. Čez melišče se torej spustimo do Suhega Ruševja in po levi strani doline sestopamo do markirane poti, ki z Zelenice vodi proti Stolu in Vrtači. Z Zelenice se vrnemo nazaj do Tinčkove koče po smeri vzpona.
Prečenje grebena Na Možeh je tehnično zahtevna tura, s plezalnimi odseki I. – III. stopnje, poteka po krušljivi skali in skozi celoten greben je otežena orientacija, saj moramo iskati primerne prehode. Nujno je alpinistično znanje.
Nadmorska višina: 1780 m
Višinska razlika: skupaj cca. 900 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 5 zvezdic