Čili spomladi (3)

O prvih rastlinicah, ki nas razveselijo na spomladanskih travnikih in poskrbijo za našo čilost, bi lahko pisali v nedogled, a danes bomo našo trilogijo zaključili. Predstavili vam bomo še dve predstavnici divje zelenjave, ki nam bosta kot njune travniške prijateljice pomagali očistiti čez zimo zapacani organizem in obnoviti zaloge vitaminov in rudnin. Naš rezervoar vitalnih elementov je namreč na začetku pomladi skoraj povsem izčrpan. Čas je za nokoto in dežen.

Nokota za kravje in človeško zdravje

Navadno nokoto (Lotus corniculatus) bolj kot zeliščarji poznajo kmetje in bolj kot ljudje uživajo krave. Slednje pa ne pomeni, da ne premore tudi za človeka izjemno koristnih učinkovin. O tej na Slovenskem zelo razširjeni rastlini, na kar kaže tudi pridevnik navaden, je Jakob Turk v knjigi Travništvo že leta 1924 zapisal: »Navadna nokota je izvrstna detelja, ki daje v travnih mešanicah prav dobre košnje in še boljšo pašo.« Šele v zadnjem stoletju so znanstveniki prišli do zaključka, da ta estetsko zelo privlačna roža intenzivno rumenih cvetov ni le izvrstna krmna rastlina, pač pa je uporabna tudi v prehrani ljudi, celo več, v sebi naj bi skrivala celo izvrstne zdravilne moči. V njenih cvetovih so odkrili flavonoide, v njenih listih pa vitamin C, provitamin A, magnezij, železo in še celo kopico drugih učinkovin. Navadna nokota slovi po tem, da vsebuje precejšnje količine taninov, ki preprečujejo napenjanje – tako pri živini kot pri ljudeh. Priporočajo jo tudi za blaženje krčev ter za odpravljanje tesnobe in nespečnosti. Iz svežih ali posušenih cvetov si pripravimo preliv. Pijemo ga zjutraj in zvečer po eno skodelico dva do tri tedne. Spomladi ne pozabimo nabrati nokotinih listov in jih uporabiti v solatah ali prikuhah z maslom in drobtinami. Priskrbimo si jih, še preden bo nokota maja zacvetela. No, za osvežilne, čistilne in krepilne spomladanske solate se prav dostojno obnesejo tudi nokotini cvetovi.

Dežen za zajčke in čajčke

Zajci obožujejo dežen oz. medvedje tace (Heradeum sphondylium), kot pogosto pravimo temu sorodniku pastinaka in korenja. Tačke sem za svoje zajce v otroštvu nabirala tudi sama, a takrat še nisem vedela, da so okusne in koristne tudi za ljudi. Če bi, bi bili naši zajčki gotovo precej prikrajšani za to mehko, prijetno dišečo in slastno divjo zelenjavo, saj bi jo pozobala kar sama. No, na srečo pri nas raste v zelo velikih količinah, tako da bi bil v vsakem primeru volk sit in koza cela. V deženu najdemo veliko število rudnin in mikroelementov. Mladi listi so bogato obdarjeni z vitaminom C, beta karotenom in drugimi vitamini. Od aprila do julija nabiramo mlade pritlične liste s peclji vred. Narežemo jih v solate ali jih na hitro skuhamo v sopari ter začinimo z oljčnim oljem. Junija in julija nabiramo tudi mlada mesnata cvetna stebla ter plodove. Peclje in stebla moramo olupiti. Najbolje storimo, če pozobamo kar surove. V ljudskem zdravilstvu bolj kot liste in stebla čislajo korenine, ki jih posušijo in zmeljejo v prašek. Stiški dohtar je bil mnenja, da lahko dežen uporabljamo podobno kot luštrek. Čaj iz listov je svetoval za pospeševanje prebave in za lajšanje nadlog v trebuhu, živčne in menstruacijske težave ter povišan krvni tlak pa naj bi odpravljal čaj iz korenin in semen. Za dežen na splošno velja, da razkužuje, čisti ožilje in pomaga pri izgubljanju odvečne teže.