Govorimo s srcem, z orožjem ni šlo

"Po vsem svetu moramo poskrbeti za svoje brate in sestre, za manj privilegirane, sicer bomo propadli kot rimska civilizacija," je ena izmed misli Toma Križnarja, gosta 108. Glasove preje.

Kranj – V Afriki, v Sudanu, Nubskih gorah in ob Modrem Nilu vlada vojna za surovine, za nafto in vodo. Bojujejo se velike sile, ki jih vodita Amerika in Kitajska. »Vojne so drage, zato se za velike sile bojujejo afriški domačini in arabska nomadska plemena, oboji v imenu preživetja,« je ob predstavitvi knjige Nafta in voda povedal gost Glasove preje Tomo Križnar, ki jo je tokrat gostila Fakulteta za organizacijske vede v Kranju.

Z voditeljem Mihom Nagličem sta spregovorila tudi o njegovem nizkocenovnem boju (z internetnimi kamerami) proti vojni in genocidu nad, tako Križnar, divjaki: »Narobe je vse, ki ne živijo znotraj mestnih zidov, razglasiti za divjake. Teh je danes še zelo malo, mi pa jim pravimo celo teroristi. Pa niso, so le borci za svobodo.« Njegova vloga, poznamo ga kot svetovnega popotnika, humanitarnega delavca in pisca številnih knjig, je v preprečitvi nove krize, novega konflikta, sam se boji, da takšna pot vodi do nove vojne.

Verjame, da lahko tudi Gorenjci spremenimo odnos do tradicionalnih ljudstev, čeprav zgolj skozi pogovore, filme, knjige. »Dovolj bo, če odpremo srce in čutimo za njih. Za mala ljudstva, ki izginjajo. Naj vas ujame bolečina teh ljudi. Potem bodo ukrepali tudi politiki,« pravi Križnar. Na preji je spregovoril o najnovejših projektih, sodelovanju s pokojnim predsednikom Janezom Drnovškom, odzivih uradne ameriške administracije, sodelovanju z Mio Farrow, neučinkovitosti humanitarnih organizacij, o pozitivnih posledicah mešanja kultur in tudi povsem osebno zgodbo, boju za skrbništvo lastne hčere.