Vzhodno stičišče treh dežel

Tromejnik (390 m) - Na skrajnem zahodu Gorenjske imamo Tromejo, stičišče slovanstva, romanstva in germanstva. Na skrajnem vzhodu pa imamo Tromejnik, stičišče ugrofinskega, germanskega in slovanskega naroda.

Slovenci se tako radi pohvalimo, katere tuje države smo obiskali, kaj vse smo videli, a skrivnih kotičkov te naše ljube dežele na sončni strani Alp ne poznamo ali pa jih poznamo le na lokalnem območju. Tokratni vzpon naj bo le sestavni del celodnevnega izleta na skrajni vzhod Slovenije, kjer je ogromno zanimivih kulturno-naravnih znamenitosti. Če smo prejšnji teden obiskali Tromejo nad Retečami, bomo danes obiskali Tromejnik na skrajnem vzhodu; stičišče slovanstva, ugrofinstva in germanstva.

Tromejnik, po nemško Dreiländerecke oz. po madžarsko Harmashatar, je 390 metrov visok hrib, ki zaradi gostega gozda sicer nima posebnega razgleda, je pa skrajna točka vzhodne slovenske meje, ki leži v Krajinskem parku Goričko.

S pomurske avtoceste se usmerimo proti Radencem in nadaljujemo naprej proti severovzhodu. Vozimo skozi kraje Gederovci, Skakovci, Cankova, ob Ledavskem jezeru proti Svetem Juriju. Od tam pa proti Kuzmi, mimo vasi Matjaševci. Tik pred vasjo Trdkova se levo odcepi ožja cesta proti Tromejniku, na kar nas opozori tudi ličen smerokaz. Cesta se rahlo vzpne in nas pripelje na urejeno parkirišče, kjer parkiramo.

Parkirišče je urejeno ob brunarici Turističnega društva. Ob mojem obisku ni bilo potrebno plačati nobene vstopnine, zdi pa se mi, da jo je sicer potrebno. Ne vem!

Nadaljujemo po makadamski cesti, ki se zložno vzpenja. Ko pridemo do še enega parkirišča, kjer je tudi nekaj otroških igral in več informativnih tabel o urejeni učni gozdni poti, se pot začne strmo vzpenjati. Učna pot obiskovalcu pokaže vse drevesne vrste, ki rastejo v tem gozdu, in je pripravljena tako, da deluje skoraj na vsa čutila obiskovalca. Zastopanost drevesnih vrst je sledeča: bukev, bor, smreka, hrast graden, topol, domači kostanj, gorski javor, beli gaber, robinja, črna jelša in češnja.

Pot proti vrhu Tromejnika se strmo vzpenja, vmes zavije rahlo bolj v desno, nato pa spet strmo levo proti vrhu. Tromejni kamen piramidalne oblike je bil postavljen leta 1924, do leta 1991 pa je bila državna razmejitvena črta deloma določena tudi z železno ograjo, ki je bila po osamosvojitvi odstranjena. Ob natančnem ogledu kamna lahko vidimo številne letnice, ki govorijo o tem, da meje niso bile enotno določene. Leta 1993 so na mejni kamen namestili tudi slovenski grb.

Sestopimo po poti vzpona, ali pa kmalu pod vrhom zavijemo desno na ožjo pot, ki se strmo spusti v dolino in tako zašpilimo pot.

Predlagam, da izlet naprej nadaljujemo do najmanjše slovenske vasi Andovci na Madžarskem, kjer stoji Porabski Triglav, kamen, ki so ga tamkajšnji prebivalci kot simbol slovenstva dali prepeljati iz doline Vrat oz. jim ga je poklonil Triglavski narodni park. Triglav stoji ob tipični porabski domačiji in ima v podstavku vgrajenih sedem kamnov iz vseh sedmih slovenskih vasi Porabja.

Goričko in Porabje nam nudita še vrsto zanimivih in nenapornih izletov, nenazadnje pa lep izlet na skrajni vzhod lahko zaključimo tudi v kakšnih termah.

Nadmorska višina: 390 m

Višinska razlika: 100 m

Trajanje: 45 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica