Eva in Jana učita v Ukvah in Žabnicah

Prejšnji teden sem pisal o zelo dobro organizirani in obiskani proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki sta jo Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena šola Tomaž Holmar organizirala v obnovljeni stari mlekarni sredi Ukev/Ugovizza. Otroci so igrali in peli slovensko, kar obeta, da je slovenščina tudi na naši zahodni meji med jeziki prihodnosti. V okrog 20 kilometrov dolgi dolini od Trbiža/Tarvisio do Tabelj/Pontebba živi blizu tisoč Slovencev. Največ jih je v Ukvah, v Žabnicah /Camporosso in v Ovčji vasi/Valbruna, nekaj pa na Trbižu. Ob Slovencih in Nemcih, ki so avtohtoni prebivalci doline, so tu zgradili svoje domove tudi Furlani in po letu 1919 Italijani. Slovenci in Nemci, ki so bili do konca prve svetovne vojne v večini, so se zaradi fašizma množično izseljevali. Nemci v Avstrijo, Slovenci pa v tedanjo Jugoslavijo ali v prekomorske države, največ v Združene države Amerike in v Argentino. Državne uradnike slovenske narodnosti je oblast preselila v notranjost Italije.

V Kanalski dolini učijo slovenščino učitelji iz Slovenije, saj domačih ni. V vrtcih in osnovnih šolah ji namenjajo dve šolski uri na teden, tudi v okviru čezmejnega programa Tri roke – Tre mani, tečaje slovenščine pa organizira še Slovensko kulturno središče Planika. Slovenščino najdlje poučuje rojena Ljubljančanka Alma Hlede – Prešeren, ki se je pred 38 leti poročila z Jankom Prešernom iz zavedne trbiške slovenske družine. O Almi, ki že leta s pesmijo in igro navdušuje otroke in starejše za slovenščino, bom pisal kasneje. Tokrat bom napisal nekoliko več o dveh Gorenjkah, ki učita slovenščine kanalsko mladež. To sta Eva Gregorčič s Hrušice, ki po dve šolski uri na teden poučuje slovenščino na osnovni šoli v Ukvah, in Jana Madon – Brojan iz Begunj, ki v okviru programa Tri roke prihaja vsak teden med učence osnovne šole v Žabnicah, za prav toliko časa pa gre vsak teden tudi na ljudsko šolo v Čajni pod Dobračem/Noetsch im Gailtal v Ziljski dolini v Avstriji. Povedali sta, da ju na šolah italijanski kolegi ne gledajo postrani, ampak jima pomagajo. V Ukvah so Evi dodelili več ur, da je otroke lahko bolje pripravila za nastop na proslavi. Sicer pa je treba pouk prilagoditi otrokom in ga narediti zanimivega. Slovenščino imajo radi. Skozi gibanje, risanje in pesem se lahko otroci največ naučijo, je poudarila Jana.