Obrtniki bodo blokirali Slovenijo

Dvigovanje gotovine iz bank in bankomatov je le ena od akcij obrtnikov in podjetnikov, s katero opozarjajo na probleme malih gospodarskih subjektov. Poslanci so prejšnji teden že sprejeli serijo zakonov, ki gredo malim podjetnikom na roko, večja podjetja pa opozarjajo na pomanjkljivost nove, vendar nedorečene zakonodaje.

Obrtnik Milan Hafner, sicer tudi predsednik škofjeloške območne obrtne zbornice, je lastnik v obratovalnici s štirimi zaposlenimi, kjer se ukvarjajo s predelavo folije in papirja oziroma so usposobljeni za izdelavo zunajserijskih promocijskih in organizatorskih map in drugih galanterijskih izdelkov. »Gospodarske krize še zdaleč ni konec, tudi letos bo težko. Pričakujem dodaten padec naročil, saj je vse več podjetij v težavah. Realizacija bo morda na 60 odstotkih iz leta 2008,« pojasnjuje Hafner (podjetje SIMI), o krizi pri podjetnikih in obrtnikih pa po vrsti našteje najpomembnejše krivce: plačilna nedisciplina, ki povzroča posledice pri več gospodarskih subjektih, drugo je pomanjkanje naročil, saj se število zdravih podjetij znižuje, in nato še nelojalna konkurenca (siva ekonomija).

»Razmere v malem gospodarstvu so postale nevzdržne. Nekateri pravijo, da ne želimo plačati davkov in prispevkov. To ne drži, le rok plačila bomo zamaknili,« se z akcijo strinja Hafner. Priznava, da so med člani različna mnenja o državljanski nepokorščini, vendar imajo tudi različno velike težave: »Ukrep dviga denarja iz bank je zgolj opozorilen in nima namena rušiti bančnega sistema. Povzročili bomo le likvidnostne težave bankomatom in tudi bančnim ekspozituram. Če ne bi šlo zgolj za opozorilo, tudi guverner ne bi bil tako suveren v svoji izjavi,« pravi Hafner.

Do objave v uradnem listu

»Protest se nadaljuje, vsi zakoni morajo biti do morebitnega preklica protesta objavljeni v uradnem listu,« nam je potrdil Dušan Krajnik, generalni sekretar OZS. Tako 52 tisoč članov zbornice nadaljuje z oddajami vlog za obročno plačevanje davkov in prispevkov, ta petek, 11. marca, ob 17. uri pa bodo ustvarili vrste na bankomatih, saj bodo obrtniki začeli dvigovati svoje prihranke, še prej tudi s svojih računov. »Dvigi denarja obrtnikov niso nikakršna težava za slovenski bančni sistem. Gotovine je v obtoku dovolj,« je pred dnevi povedal Marko Kranjec, guverner Banke Slovenija. Temu se Krajnik čudi in pravi, da že sedaj lahko obrtniki in podjetniki v banki dvignejo le po tri tisoč evrov: »Bolj resno so nas vzeli v združenju bank, kjer se pripravljajo na naš protest. Pravijo, da izpada ne pričakujejo, vendar jim zadeva ne diši.«

Zato pa je v petek Državni zbor že potrdil nekaj zakonov za odpravo plačilne nediscipline, ki jih je predlagala OZS in posvojila tudi Vlada. V OZS že dlje časa opozarjajo na hud problem neplačevanja malih izvajalcev, obrtnikov in podjetnikov, saj je kar osem tisoč (od skupno 52 tisoč) članov danes plačilno nesposobnih. V petek so poslanci tako potrdili zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ter spremembe in dopolnitve zakonov o DDV in javnih naročilih. Po predvidevanjih Vlade bo zakon varoval male upnike pred velikimi dolžniki oziroma bo s spremembo DDV lahko davčni zavezanec (podjetje) pridobil pravico do odbitka vstopnega davka šele potem, ko bo plačal račun dobavitelju.

GZS takšnih rešitev ne podpira

Vse zakone, ki so bili sprejeti po hitrem postopku, pa lahko zaustavi Državni svet. Proti njim je tudi Gospodarska zbornica Slovenije. »V GZS ne oporekamo ciljem, ki naj bi jih dosegli z zakoni, vendar ne brez stroke in argumentov. To je nesprejemljiv način odgovora Vlade na poziv OZS k državljanski nepokorščini,« pravi Jadranka Švarc, direktorica območne zbornice za Gorenjsko. V GZS apela OZS ne podpirajo, saj bodo ti zakoni znižali mednarodno kredibilnost Slovenije, ceno pa bo najprej plačalo izvozno gospodarstvo, za njim pa vsa tudi najmanjša podjetja, pravijo.

»Obsojamo neplačevanje podizvajalcev oziroma izigravanje navadnih upnikov v postopkih insolventnosti. Pričakujemo pa, da bodo nove zakonske rešitve premišljene z vidika učinkov na celotno gospodarstvo,« pravi Švarčeva. V GZS so zadovoljni, da zakon dopušča svobodo pogodbenega določanja razumnih plačilnih rokov, problem pa ostaja pri obveznem pobotu. »Učinki obveznega večstranskega pobota v zakonu niso ocenjeni, hkrati pa vključuje tudi obvezen pobot tudi za obveznosti, ki so nastale celo pred veljavnostjo zakona,« na nesprejemljivost dela zakona opozarja Jadranka Švarc.

Člani GZS se tudi ne strinjajo z novelo zakona o javnem naročanju, saj pojem podizvajalca v njem ni jasno opredeljen. Zakon išče rešitev, ki bi omogočila neposredno plačevanje podizvajalcev tudi na nižje nivoje, ne le prvega podizvajalca. Nesprejemljivo je, da se na razpise ne bi mogla prijaviti niti hčerinska podjetja. Spremembo zakona o DDV pa ocenjujejo kot dodatno prisilo k prijavi v obvezni pobot, čeprav naj bi s tem izboljšali plačilno disciplino. »Po novem bi lahko DDV odbijali le od računov, če bodo podjetja svojo obveznost pravočasno prijavila v obvezni pobot. Hkrati pa novela zakona ne odpira rešitev pospešenega vračanja DDV iz naslova terjatev do dolžnikov, za katere so insolventni postopki že v teku. Sedaj morajo na vračilo DDV čakati nekaj let. Predlagana rešitev pomeni, da bodo podjetja, ki ne bodo zmožna pravočasno plačati računov – ne po svoji krivdi – dvakrat plačala državi. S sistemom kaznovanja bodo le polnili državno blagajno na račun gospodarstva,« pravi Jadranka Švarc.

Popolna blokada Slovenije

Tudi v OZS s predlogi vlade in potrjenimi zakoni niso v celoti zadovoljni. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih omogoča tudi samostojno dogovarjanje partnerjev o roku plačila, vendar je skrajni rok 120 dni zelo dolg. Na vrsti pa so še spremembe drugih zakonov. »Sledi še zakon o preprečevanju dela na črno z akcijo Vzemi svoj račun, spremembe insolvenčenega zakona, ki bo odpravil legalne kraje, in zakon o graditvi objektov, ko bomo lahko samostojno gradili le do določene kvadrature. Imamo še nekaj pripomb, upamo, da nas bodo na ministrstvih upoštevali. Žal smo sedaj morali pisati amandmaje,« pravi Krajnik. V OZS veliko stavijo na spremembo davčne zakonodaje, kjer bi prek akcije Vsak račun šteje spodbudili državljane k preprečevanju dela na črno in bili ti za to tudi nagrajeni z nižjo dohodnino, na voljo bo pa tudi več delovnih mest, prek DDV pa bo več denarja tudi za državo (morda niti nekatere reforme ne bi bile potrebne).

»V GZS pravijo, da se lahko zatresejo veliki sistemi. Zakaj pa ti veliki sistemi nenehno zadržujejo denar in ne plačajo svojih dolžnikov? Zdrava podjetja naj bi mesečno poskrbela za izplačilo plač, plačilo davkov in prispevkov. Kaj pa plačilo dobaviteljev?« se sprašuje Krajnik. Nadaljuje, da mali podjetniki ne morejo nositi bremena anomalij velikih. Prej so težave z dolgim plačilnim rokom mali podjetniki reševali z najemanjem kreditov, ki jih danes ne morejo več. V OZS bodo svoje odločitve znova pretehtali 14. marca na skupščini in se takrat tudi odločili o nameravanem shodu, ki bo 16. marca. Sredi aprila sledi Forum obrti in podjetništva na Bledu, kjer bo padla odločitev za majsko nadaljevanje akcije. »Upam, da bodo takrat naše zahteve za izboljšanje stanja v Sloveniji rešene, sicer bomo zaustavili Slovenijo,« pravi Dušan Krajnik.