Dražje od vlakov do domov starejših

Od 1. marca so višje cene železniškega prevoza, dodatnega zdravstvenega zavarovanja, poštnih storitev in oskrbnih dni v domovih za starostnike.

Kranj – Potniški promet z vlakom se je podražil za šest odstotkov. Pošta Slovenije je poštne storitve v notranjem in mednarodnem prometu podražila v povprečju za deset odstotkov. Cena za pošiljanje standardnega pisma v notranjem poštnem prometu tako odslej znaša 27 centov (doslej 24 centov), navadnega pisma do 20 gramov 31 centov (28 centov) in dopisnice 27 centov (24 centov). V mednarodnem poštnem prometu bo cena standardnega pisma 40 centov (doslej 37 centov), navadnega pisma do 20 gramov 44 centov (41 centov), dopisnice pa 36 centov (33 centov).

Višje so tudi premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vzajemna je zavarovanje s 23,25 evra zvišala na 24,62 evra, v Triglavu nova višina premije znaša 25,99 evra (do zdaj 23,89 evra), Adriaticu Slovenici bo po novem treba plačevati 26,49 evra (doslej 24,59 evra).

Povečale so se tudi cene osnovne oskrbe v socialnovarstvenih domovih. Povprečno bodo višje za 3,8 odstotka, razpon pa je sicer od 2,1 odstotka do 4,9 odstotka. Povprečno to pomeni 0,68 evra na dan. V Domu upokojencev Kranj so nam povedali, da so tokrat cene oskrbe povišali manj od priporočenega, le za 1,5 odstotka, saj se zavedajo težkega položaja. Osnovna cena oskrbnega dne, ki je bila prej 16,99 evra, bo poslej 17,25 evra. Sicer pa imajo cene oskrbe razdeljene v štiri kategorije, razlika med osnovno (za stanovalce, ki ne potrebujejo pomoči in so zmožni skrbeti sami zase) in najvišjo, ki sedaj znaša 27,64 evra, je več kot deset evrov. Mesečno bo torej cena dvoposteljne sobe za stanovalca po podražitvi znašala od 530 do 830 evrov.

Na podražitev so se odzvali v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer pravijo, da je država plačila v celoti preložila na uporabnike domov, njihove svojce in tudi lokalne skupnosti. Predsednik upravnega odbora skupnosti Boris Koprivnikar pravi, da kar sedemdeset odstotkov uporabnikov pri nas plačuje celotne stroške ali pa jim pri tem pomagajo svojci, v Nemčiji je takih le 28 odstotkov. Opozarja pa na to, da prihodki, ki jih domovi ustvarjajo po priznanih cenah, zadoščajo zgolj za tekoče poslovanje, deloma pa iz plačil uporabnikov domovi pokrivajo tudi stroške zdravstvene nege. V skupnosti so pripravili predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in negi, s katerim naj bi uredili neurejena sistemska razmerja.