Obramba "trgala" obtožnico

Na sojenju četverici, domnevnim članom mreže preprodajalcev heroina po Gorenjskem, je obramba podala kopico pravnih ugovorov zoper obtožnico, predlagala pa je tudi izločitev večine dokazov.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so včeraj začeli soditi 36-letnemu Kranjčanu Dejanu Germu ter soobtoženim Ljubu Bremcu, Draganu Stojanovu in Stanislavu Rahnetu, ki jim tožilstvo očita storitev kaznivih dejanj neupravičenega proizvodnje in prometa z mamili. Kot je okrožna državna tožilka Marija Marinka Jeraj prebrala iz obtožnice, naj bi prvoobtoženi Germ od januarja do septembra 2010 organiziral mrežo preprodajalcev prepovedanih drog, večinoma heroina, delno pa tudi kokaina, za kar mu grozi od pet do petnajst let zapora. Soobtoženi naj bi od Germa drogo kupovali z namenom nadaljnje preprodaje, za kar je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Bremec in Stojanov sta poleg tega obdolžena, da naj bi drogo prodajala tudi odvisnikom, ki so bili v programu odvajanja od odvisnosti, za kar je v kazenskem zakoniku predvidena kazen od treh do petnajstih let zapora.

Iz obtožnice izhaja, da je Germ v letu 2010 skrival vrečke s heroinom po gozdovih v okolici Valburge, Moš, Rupe pri Kranju in Češnjevka, z Bremcem, Stojanovom in Rahnetom pa se je dogovoril o nadaljnji preprodaji mamil po Gorenjskem in jim tudi večkrat prodal večje količine heroina. Domnevno mrežo preprodajalcev so gorenjski kriminalisti razkrili 23. septembra lani, ko so v zaključni akciji večmesečne kriminalistične preiskave na območju Kranj, Radovljice in Jesenic opravili deset hišnih in osebnih preiskav osumljencev. Obtoženi so na včerajšnji obravnavi očitana dejanja zanikali. »Zavračam obtožbo, ker je konstrukt,« je tako dejal prvoobtoženi Germ, ki se sicer brani z molkom.

Celotna obtožba sloni na dokazih, ki so jih kriminalisti zbrali z uporabo prikritih ukrepov – prisluškovanja in opazovanja obtoženih, za kar jim je 3. junija 2010 kranjsko sodišče na predlog tožilstva izdalo odredbo. Prav ta sklep sodiščapa so zagovorniki obtoženih pogrešili v kazenskem spisu. Edvard Bavcon, zagovornik prvoobtoženega Germa, je navedel, da obrambi s tem ni bila dana možnost preveriti zakonitost izdanega sklepa, zato je še pred začetkom kazenskega postopka želel iz kazenskega spisa izločiti omenjeni sklep (ki ga v spisu sploh ni!) in kot »sad okuženega drevesa« tudi vse ostale dokaze in listine, ki temeljijo na odredbi o uvedbi prikritih ukrepov. Povedano drugače, predlagal je izločitev večine zbranih dokazov, kar bi seveda pomenilo padec obtožbe. Z njim so se strinjali tudi ostali trije zagovorniki Matjaž Markelj, Aljoša Drobnič in Dušan Csipoe. Sodni senat bo o predlogu odločil do konca dokaznega postopka, je po premisleku pojasnila njegova predsednica, okrožna sodnica Metka Radjenović.

Obramba je kasneje z vsemi močmi ugovarjala tudi predstavljeni obtožbi. Zagovorniki so tako vsi po vrsti podali ugovore pravne narave, ker da obtožnica nima t. i. sklepčnosti, saj tožilstvo v opisu kaznivih dejanj po njihovi oceni ne navaja nobenih dokazov o navedenih količinah prodanega heroina. »V obtožnici ni naveden ne čas, ne kraj, ne količina, ne način storitve kaznivega dejanja, ki se očita mojemu klientu,« je tako navedel Aljoša Drobnič, zagovornik Stojanova. Odvetnik Markelj, ki zastopa Bremca, pa tudi meni, da je tožilstvo uporabilo napačno pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, s katerim njegovi stranki očita prodajo droge odvisnikom, ki so bili na zdravljenju. »Tožilstvo z ničimer ne dokazuje, da je bil Bremec seznanjen z njihovim zdravljenjem,« je dejal. Tožilka Jerajeva je na navedbe obrambe odgovorila, da je obtožnica sestavljena v skladu z zakonom o kazenskem postopku, ali so obtoženim kazniva dejanja dokazana, pa je po njenem stvar ocene sodnega senata po izvedbi vseh dokazov. Tudi o teh ugovorih bo senat odločal naknadno.