Z zakonom nad plačilno nedisciplino

Vlada predlaga pri pogodbeno določenem plačilu največ 60-dnevni plačilni rok, pri vseh ostalih plačilih pa največ 30-dnevni rok.

Ljubljana – Plačilna nedisciplina v Sloveniji je v razmerah gospodarske krize vse hujša, veliko plačil med gospodarskimi subjekti, pa tudi med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, se opravi kasneje, kot je bilo dogovorjeno. Da bi izboljšali plačilno disciplino, je vlada na četrtkovi seji sprejela predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Predlagani zakon določa najdaljše plačilne roke, kazni za zamudo pri plačilih ter obveznost dolžnikov, ki so v zamudi s plačilom več kot petnajst dni, da se vključijo v sistem večstranskega pobota pri Ajpesu. Pri poslovanju med gospodarskimi subjekti naj bi bil po predlogu vlade najdaljši plačilni rok, določen s pogodbo, 60 dni (le izjemoma tudi daljši), pri poslovanju med gospodarskimi subjekti in javnim organom pa ne daljši od 30 dni. Če se stranki v pogodbi ne dogovorita za rok plačila, se šteje, da je rok 30 dni od prejema računa oz. druge enakovredne listine. V primeru, da dolžnik zamuja s plačilom, je upnik poleg zneska plačila upravičen še do pogodbeno ali zakonsko določenih zamudnih obresti, novo pa je to, da mora dolžnik plačati upniku 40 evrov nadomestila stroškov izterjave. Predlagani zakon predvideva tudi vzpostavitev javnega registra menic, protestiranih zaradi neplačila. Register bo spodbujal dolžnike k čimprejšnji poravnavi dolgov, hkrati pa bo udeležencem na trgu informacija, kdo pri plačevanju ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti.

K večji plačilni disciplini naj bi prispevala tudi sprememba zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Predlagani zakon predvideva, da davčni zavezanec ne bo mogel uveljavljati odbitka DDV pri računih, ki jih ne bo plačal v predpisanem roku. Vlada za oba zakona predlaga, da ju državni zbor obravnava in sprejme po nujnem postopku.