Stavba živi z vsebino

V mesecu kulture so v Tržiču simbolično odprli prenovljeno stavbo knjižnice dr. Toneta Pretnarja. Dogodek so praznovali tudi s predstavitvijo knjige Blagoslovljeni in prekleti.

Tržič - Stavba, v kateri je knjižnica dr. Toneta Pretnarja, poleg nje pa še številna društva, je dobila novo podobo, ki lepo sovpada s starim mestnim jedrom. »Obnovili smo streho, fasado, posodobili kurilnico, izvedli priklop stavbe na kanalizacijo in uredili okolico s parkiriščem. Naložba je stala tristo tisoč evrov, polovico denarja smo zagotovili iz občinskega proračuna, polovico iz evropskih skladov,« je povedal župan Borut Sajovic. V mesecu kulture so v knjižnici ob tej priložnosti torkov večer posvetili tudi predstavitvi knjige Mariana Rugaleta in Miha Preinfalka Blagoslovljeni in prekleti, ki je izšla pri založbi Viharnik. Knjiga je prvi poskus genealoškega pregleda štiridesetih rodbin na Slovenskem, ki so v 19. in v začetku 20. stoletja svoj plemiški naziv pridobile pogosto kar avtomatično, na primer po tridesetih letih neprekinjene službe v vojski ali državni upravi. Te rodbine niso tako znane kot starejše, na primer Auerspergi, Herbersteini, Valvasorji, Zoisi, so pa v glavnem ostale na Slovenskem tudi po drugi svetovni vojni. Zaradi družbenih razmer so svoj plemiški rod skrivale, saj so imeli družinski člani običajno zaradi njega velike težave.

»Ta knjiga je prvi poskus tako nenavadne vsebine z zgodovinskega področja na našem knjižnem trgu. Pričakujem, da bo toplo sprejeta in da bo zanimala marsikaterega ljubitelja grbov, rodoslovja,« je sporočil Mariano Rugale, ki se dogodka ni mogel udeležiti, zato je besedo prevzel več kot pol stoletja mlajši soavtor Miha Preinfalk: »Gospod Rugale se približuje devetdesetemu letu starosti in praktično že vse svoje življenje zbira podatke, vse, kar je ostalo od nekdanjega plemstva. Gradivo se je nakopičilo v njegovem stanovanju, po naključju sva prišla skupaj. Naslov knjige Blagoslovljeni in prekleti je njegova domislica. Dejansko je bilo plemstvo v stari Avstriji in še prej v času svetega Rimskega cesarstva elita, ki je bila blagoslovljena s privilegiji, padec plemstva, ki ga je povzročil razpad Avstro-Ogrske monarhije, pa je bil trd in neizprosen.«

Miha Preinfalk je pojasnil tudi kriterije za izbor štiridesetih rodbin: »V prvi vrsti gre za rodbine slovenskega prostora, ki so slovenskega rodu, ali pa tiste, ki so tukaj živele ali imele tukaj posest in so vplivale na slovensko zgodovino. Kriterij je bil tudi zadostna količina podatkov in pripravljenost še živečih članov rodbin, da pomagajo pri dopolnitvi podatkov.« Knjiga je opremljena s slikovnim gradivom. V njej so denimo družina Tomše iz Podnarta, baron Švegelj z Bleda, Wurzbachi iz Preddvora, s Tržičem pa sta povezani dve: baroni Borni in baron Dietrich. »V pripravi je nova knjiga in upam, da bosta obe postali leksikon slovenskih plemiških družin,« je še dejal Preinfalk.