Z divjim sadjem nad prehlad (1)

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 17. februar 2011 / 06:00

Trnulje, drnulje, češmulje ... Upam, da ste jeseni poskrbeli za zalogo sadežev samoniklih sadnih grmov, grmičkov in dreves. Divje sadje se v primerjavi z gojenim lahko pohvali z večjo hranilno močjo. Poleg tega se večina predstavnikov iz te skupine lahko pobaha tudi z obilico vitamina C, ki je pozimi naš varuh pred prehladnimi in viroznimi obolenji.

Trnulje

Trnulje, po katerih je ime dobila sama speča kraljična Trnuljčica, so plodovi črnega trna (Prunus spinosa). Trni te grmovnice so veliki in povzročajo skelečo rano. Ko črni trn zgodaj spomladi razpre svoje cvetove, je videti, kot da so na njem ostale snežinke. Plodove nemalokrat lahko nabiramo šele sredi zime, kajti potrebujejo veliko časa, da se iz trpkih zmehčajo v užitne jagode. Gotovo ste že slišali pripovedko, v kateri se je medved znesel nad črnim trnom, ker je moral tako dolgo čakati na njegove plodove. No, nič ne bo narobe, če plodove že jeseni predelamo v marmelade in želeje. Seveda jih lahko tudi zamrznemo in jih pozimi po potrebi odmrznemo ter uporabimo za kompote in sadne kaše. Nekateri prisegajo tudi na trnuljevo vino, žganje in kis. Kakorkoli že, pozimi, ko nam pade odpornost in smo bolj dovzetni za raznovrstne okužbe, si le privoščimo trnulje na ta ali oni način. Plodovi se namreč lahko pohvalijo s toliko vitamina C, kot ga vsebujejo limone, sinonim tega vitamina. Poleg tega vsebujejo tudi tanin, pektin, flavonoide in grenčične snovi, ki imajo diuretičen in protivnetni učinek. Trnulje so pravcato krepčilo in čistilo za kri, dobrodejen vpliv pa imajo tudi na prebavila. Iz plodov si lahko pripravimo tudi zdravilni čaj: suhe plodove šest ur namakamo v hladni vodi, nato pa segrejemo do vretja in pustimo stati še deset minut. Pijemo po tri skodelice čaja na dan. Čaj se dobro obnese zlasti pri vnetju grla in pri težavah z mehurjem, z njim lahko povečamo odpornost ali preženemo utrujenost.

Drnulje

Nekoč sem na teh straneh že zapisala, da, če hoče človek biti "zdrav ko dren", mora jeseni nabrati in uživati škrlatno rdeče podolgovate, jajčaste plodove rumenega drena (Cornus mas L.), ki jim navadno pravimo drnulje ali tudi drenulje. Za tem še vedno stojim. Pozimi so z vitaminom C in še drugimi vitamini, pektini, antocianskimi barvili, rudninami ter vrsto drugimi zdravju naklonjenimi sestavinami polni sadeži prava izbira v boju proti trdoživim virusom. Ljudsko zdravilstvo z drnuljami že od nekdaj uspešno zbija vročino, zdravi prehlad in se navdušuje nad njihovimi razkuževalnimi lastnostmi. Če ne bomo jeseni vseh pozobali kar pod drevesom, si iz njih lahko naredimo marmelado, čežano, kompot, juho ali jih posušimo za okusen sadni čaj. Modro storimo tudi, če jih nekaj zamrznemo in pozimi otajamo ter si iz njih pripravimo sok, ki nam bo ojačal odpornost in nas varoval pred prehladi in infekcijami: odtajamo si zavitek zamrznjenih drnulj, iz njih odstranimo koščice, drnulje zdrobimo s paličnim mešalnikom in zalijemo z vodo po okusu in videzu. Sok lahko osladimo z medom.

Češmulje

Zreli plodovi češmina (Berberis vulgaris), ki jim pravimo tudi češmulje, vsebujejo velike količine organskih kislin, vitamina C in E, pektin, betakaroten ter mineralne snovi. Češminov sok, kompot ali marmelada krepijo telo po infekcijskih boleznih in spodbujajo izločanje sluzi. Svež češminov sok se obnese kot učinkovito grgralo za vneto grlo. Češmulje v tej ali oni obliki so kot nalašč za krepitev telesne odpornosti, izkažejo pa se tudi pri prehladu, pljučnih boleznih, vnetem grlu, povišani telesni temperaturi in trdovratnemu kašlju. Čaj pripravimo v obliki preliva: žličko posušenih in zmečkanih jagod prelijemo s skodelico hladne vode in pustimo stati šest do osem ur, najbolje čez noč, zjutraj čaj odcedimo, dodamo žličko medu in popijemo. Pijejo naj ga zlasti ljudje, ki si želijo okrepiti odpornost proti okužbam.