Javna dela

Ogorčenost in zgroženost nad ukinitvijo javnih del še vedno močno odmeva v nevladnih, neprofitnih in invalidskih organizacijah po Sloveniji. Na podlagi številnih protestnih pisem v medijih in celo predsedniku vlade osebno sem v teh dneh prejel dopis Ministrstva za delo, socialo in družino Republike Slovenije, ki so ga ožigosali in podpisali celo trije visoki uslužbenci ministrstva, kar naj bi dopisu dalo celo neko težo, a je žal ne.

Kot predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj in predstavnik invalidov v skupščini Zavoda za Zdravstveno Zavarovanje Slovenije sem zelo osebno in dokaj podrobno seznanjen s posledicami ukinjanja javnih del, tako za zaposlene invalide kot tudi za invalide, ki so bili posledično deležni življenjsko potrebne pomoči, zato bi v dopisu ministrstva pričakoval konkretne predloge in rešitve, v bistvu pa je dopis le suhoparna latovščina, ki nam konkretno na terenu čisto nič ne pomaga pri reševanju nastale situacije. Čisto nič ne pomaga tudi tistim invalidom, ki so zaradi ukinitve javnih del pristali na Zavodu za zaposlovanje in bodo skoraj tri mesece čakali na prvo nadomestilo, kar je konkreten primer naše članice. Še toliko manj dopis pomaga invalidom, ki so čez noč ostali brez ustrezne pomoči. Brez tiste psihosocialne pomoči, ki jo izvajajo izključno nevladne organizacije s statusom v javnem interesu, kot ga ima, recimo naše društvo. Če je že kriza in se zaradi nje ukinjajo javna dela, bi bilo pošteno in pravično, da se to breme nekako enakomerno porazdeli, pa naj tudi država zmanjša svoj birokratski del, ki krepko bremeni državni proračun. V dopisu Ministrstva se tudi konkretno zavaja javnost in vlado, ko se omenja nekatere razpise Evropskega socialnega sklada, ki naj bi bili ali bodo na razpolago, v bistvu pa niso še nikjer objavljeni, niti ni moč dobiti prijavnih obrazcev, pa še predvidena razpisna sredstva nikakor ne zadoščajo za polno zaposlitev. Niti ni nikjer predlagano ali obrazloženo, kje naj nevladne, neprofitne invalidske organizacije pridobijo manjkajoči del sredstev.Tudi na tako opevani spletni strani Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije ni nobenih konkretnih informacij. Pa še tisti redki državni razpisi za zaposlovanje invalidov so vse prevečkrat napisani za v naprej znane reprezentativne in favorizirane naročnike, niti se ministrstva ne držijo razpisnih rokov, kar posledično še toliko bolj otežuje zaposlovanje invalidov v lokalnih nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu in ki imajo edina tisti osnovni kontakt z invalidi.

 

Še največja sramota in žalost pri vsem tem pa je, da država, kljub lastni potratnosti tako sprenevedavo varčuje tudi na plečih invalidov, ki so že tako ali tako dovolj prikrajšani zaradi lastne invalidnosti.

 

Boris Horvat Tihi

predsednik AURIS Kranj