Razbremenilnik bi očistili sami

Komendčani pozivajo državo, naj očisti razbremenilnik Pšate, sicer bodo to storili sami. Do izlivanja vode prihaja tudi zaradi nedokončanih zadrževalnikov v poslovni coni.

Komenda – Gradnja komunalne infrastrukture v drugi fazi Poslovne cone Komenda (PCK) bi bila, če gradbincev ne bi presenetila zgodnja zima, v teh dneh že končana, so pa delavci Primorja opravili že devetdeset odstotkov vseh del, tako da zaključek gradnje na občini pričakujejo aprila ali maja.

A med nedokončana dela sodi tudi gradnja šestih zadrževalnikov v coni – bajerjev, v katera se bo iz meteorne kanalizacije iz vse cone ob nalivih natekla voda in nato prek sistema loput počasi odtekala v gozd in od tam naprej po melioracijskih kanalih na suhadolskih travnikih v razbremenilnik Pšate (več deset let star umetni kanal kot pomoč pri obilnih padavinah). Ker pa celoten sistem še ni dokončan, so kmetje, ki s svojimi zemljišči mejijo na poslovno cono, občino opozorili na škodo, ki jo imajo zaradi razlivanja vode. Izkazalo se je, da je glavna težava v nevzdrževanih melioracijskih kanalih in povsem zaraščenem razbremenilniku, za katerega pa je pristojna država. »Zadrževalniki v coni še nimajo nameščenih loput, ker pa je meteorna kanalizacija že končana in v zadrževalnike že teče voda z asfaltiranih površin, ta voda trenutno še prosto teče v gozd in naprej po travnikih. Ker pa obstoječi melioracijski kanali na teh travnikih niso bili vzdrževani, je voda zastajala. Domačini pravijo, da je voda tod sicer zastajala že prej, ker pa obstaja realna možnost, da je stanje zaradi še nedelujočih zadrževalnikov slabše od običajnega, se melioracijski kanali čistijo na račun PCK, d. o. o. Državi smo poslali pisno opozorilo, naj očisti povsem zaraščen razbremenilnik Pšate, saj je državna last in občina vanj ne sme posegati,« je povedal Marjan Potočnik z Občine Komenda.

Svetniki so se skupaj z županom Tomažem Drolcem na zadnji seji odločili, da bodo, če se država ne bo zganila, razbremenilnik očistili na lastno pest in se tako sami zaščitili pred morebitnimi poplavami, stroške pa bi nato poskušali izterjati od države. Prav tako občina načrtuje gradnjo še treh suhih zadrževalnikov na Tunjici, Pšati in Vrtaškem potoku (morda tudi na Knežu), a je pred tem treba sprejeti občinski prostorski načrt.