Meteorit Javorje v loškem trezorju

Skupina raziskovalcev iz Geološkega zavoda Slovenije je 15 mesecev od odkritja potrdila najdbo meteorita v Javorjah nad Poljanami. Vladimir Štibelj veliko najdbo hrani na varnem.

Javorje – »Sem človek, ki gre rad v naravo in jo opazuje. Tako zemljo, drevje, živali ... Pri gradnji gozdne ceste sem opazil tudi to nenavadno stvar, ki mi je takoj padla v oči,« je najdbo meteorita, komaj tretjega na ozemlju Slovenije, opisal Vladimir Štibelj, po domače Dermotov iz Javorij.

Raziskovalci so že pred časom vzeli vzorec skoraj petkilogramskega meteorita, ki je največji od treh do sedaj najdenih. Spomnimo, prvi je t. i. Avški meteorit, prav tako železen, ki ga hranijo na Dunaju, 9. aprila 2009 pa so našli kamnitega na Mežakli nad Jesenicami. Tokratnega sta ob gradnji gozdne poti našla Štibelj in strojnik Miha Buh: »Najprej sem opazil, da je gmota drugačne barve: enake kot zemlja, zelo rjasta. Nisem vedel, ali je meteorit ali ne. Kasneje smo ugibali: ali gre za železo staroselcev ali morda kako staro granato, nekdo je celo pripomnil, da je bilo takšnih veliko tudi v rudniku v Žirovskem vrhu.« Ker ga je gnala radovednost, ga je svak Janez napotil do Alojzija Pavla Florjančiča, geologa in znanega loškega kulturnika, in zdaj že potrjeni meteorit je prišel do raziskovalcev z geološkega zavoda.

»Najdba je izključno plod najditeljeve inteligence, ki je vzel to gmoto in je ni zavrgel. Redko kateri zemeljski kos, ki je velik kot kokosov oreh, je tako težek, zato Štiblju izrekamo veliko priznanje,« pa nam je o najdbi, ki raziskovalcem odpira veliko vprašanj, povedala dr. Mateja Gosar iz geološkega zavoda. Analize, ki so jih opravili, kažejo, da gre za železov meteorit iz najštevilnejše in najpogostejše skupine železovih meteoritov oktaedritov. Najdba je izjemno naključje, saj so možnosti, da bi našli meteorit brez znane lokacije in časa padca, običajno zelo majhne.

»Za nas je to material, za katerega menimo, da je morda tudi v notranjosti Zemlje. Z drugimi besedami: to nam omogoča pogled v notranjost planeta,« pojasnjuje Gosarjeva. Kdaj je padel na slovenska tla, še ne more reči, pravi, da takšne raziskave vzamejo še veliko časa. Lahko je pred sto, petsto ali pet tisoč leti. Ob potrditvi raziskovalcev, da gre za meteorit, in objavi izsledkov je Štibelj najdbo za dan znova prinesel domov, sicer pa ga hrani v škofjeloškem bančnem trezorju: »Po zakonu meteorit Javorje, kot sem ga poimenoval, pripada meni.«

Najditelj je do institucije, ki naj bi ga hranila, ponavadi gre za Prirodoslovni muzej, nezaupljiv. Letno v svetu sicer najdejo od tri do šest sveže padlih meteoritov, med njimi prevladujejo kamniti, doslej pa je znanih v vsem svetu komaj štirideset tisoč meteoritov. Največji med njimi je železov meteorit Hoba v Namibiji, ki tehta več kot šestdeset ton! Ali obstaja povezava med novimi odkritji? »Z vsakim odkritjem se širi vedenje o tej temi. Tudi danes smo dobili elektronsko pošto enega od najditeljev, vendar moramo najdbo še raziskati,« je povedala Mateja Gosar. Bodo čez leto ali dve geologi poročali o novem meteoritu?