Načrtovanje poklicne poti

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sreda, 9. februar 2011 / 06:00

Delodajalci kljub krizi še vedno kažejo zanimanje za zaposlitev kadrov s področja naravoslovja in tehnike, povpraševanje je tudi po zaposlitvi medicinskega oseba. Precej povpraševanja je bilo lani po prodajalcih, voznikih, učiteljih.

Po podatkih o številu prostih delovnih mest v letu 2010 med poklici, ki sodijo v poklicno skupino strokovnjakov ter tehnikov in drugih strokovnih sodelavcev, je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje največ prostih delovnih mest za naslednje kadre: komercialist za prodajo, predmetni učitelj, pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok, medicinska sestra, visokošolski sodelavec in poslovni sekretar. »Kljub krizi je treba poudariti, da delodajalci še vedno kažejo zanimanje za zaposlitev tako imenovanih deficitarnih kadrov, kot so denimo poklici s področja naravoslovja in tehnike (predvsem gre za strojnike, elektrotehnike, računalnikarje, in to na vseh izobrazbenih ravneh), povpraševanje je tudi po zaposlitvi medicinskega osebja, od zdravnikov, zdravnikov specialistov do medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja. Precej povpraševanja je bilo v letu 2010 tudi po prodajalcih, voznikih, učiteljih itd. Tisti mladi, ki se odločajo za takšne poklice, imajo praviloma manj težav pri zaposlovanju, kot oni, ki se odločajo na primer za določene poklice v družboslovju,« je sporočila Tanja Podobnik Zec iz Zavoda RS za zaposlovanje.

»Mladim, ki končajo šolanje ali pa se zanj šele odločajo, svetujemo, da najprej razmislijo, kaj so njihovi zaposlitveni cilji, to pomeni, da ugotovijo, na katerih področjih želijo delati, kakšne delovne naloge jih veselijo. Tistim, ki so šolanje že končali, svetujemo, da ugotovijo, kakšne so njihove kompetence (znanja, veščine, sposobnosti, spretnosti), torej, kaj lahko ponudijo delodajalcu. Naslednji korak je spoznavanje trga dela, spoznavanje ponudbe (podjetij, delodajalcev). Ko si odgovorijo na ta vprašanja, je pomembno, kako uporabijo veščine iskanje zaposlitve, da se naučijo učinkovito ustno in pisno predstaviti, da se dobro pripravijo na zaposlitveni razgovor. Zelo pomembno je, da se iskanja zaposlitve lotijo načrtno in aktivno, pomembno je, da »pletejo« mrežo formalnih in neformalnih povezav, ki bi jim prišle prav na poti do zaposlitve. Priznati pa moramo, da so mladi bolj fleksibilni in manj obremenjeni pri sprejemanju novih delovnih nalog ter so vešči uporabe novih orodij, kot sta računalnik in splet, obvladajo več jezikov, kar veliko delodajalcev upošteva, ko se odloča za novo zaposlovanje,« je poudarila Tanja Podobnik Zec.

Zavod RS za zaposlovanje mladim ponuja nabor storitev za uspešnejši nastop na trgu dela: od informiranja o prostih delovnih mestih, zaposlitvenega in kariernega svetovanja, učenja veščin iskanja zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja do konkretnih spodbud pri zaposlovanju. Brezposelni mladi se lahko vključujejo v različne programe aktivne politike zaposlovanja, kot so, je poudarila sogovornica: »Delavnice Nov začetek (za brezposelne mlade z ovirami pri zaposlovanju) in Po študiju v zaposlitev (poteka v obliki predavanj, diskusij, izmenjave izkušenj, dela v skupinah in igre vlog – za brezposelne mlade z zaključeno najmanj visoko strokovno izobrazbo oziroma prvo bolonjsko stopnjo). Potem so tudi programi Zaposli.me, Absolvent – aktiviraj in zaposli se!, pa program Javnih del … Mladi se na Zavodu lahko pozanimajo o zaposlovanju v Evropski uniji, saj ima Zavod mrežo EURES svetovalcev, ki spremljajo razmere v državah EU. Do informacij in svetovanja lahko pridejo mladi osebno, na Uradih za delo, v Centrih za informiranje in poklicno svetovanje in zaposlitvenih kotičkih ter preko spletne strani www.ess.gov.si.«