Pri Bolčarju odprli klavnico

Pri Bolčarju v Šenčurju, kjer kmetujeta Jana in Marko Gliha, so lani uredili klavnico za zakol goved, prašičev, kopitarjev in drobnice, odprli trgovinico za prodajo domačih pridelkov in izdelkov ter začeli rediti prašiče in pridelovati jagode.

Šenčur – Pri Bolčarju je bila nekdaj tipična gorenjska kmetija, ukvarjali so se z živinorejo in poljedelstvom. Ko so po gospodarjevi smrti ostale na kmetiji same ženske, so govedo prodali in zemljo oddali v najem. Tako je bilo osem let, v letu 2000 so jo »vzeli nazaj« in jo spet začeli obdelovati sami, pridelovali so sladkorno peso in krompir. Ko je tovarna sladkorja v Ormožu pred petimi leti zaprla vrata, je bilo konec tudi s peso, takrat so se odločili za fižol češnjevec, ki zadnja leta poleg žit in koruze za zrnje zaseda približno poldrugi hektar njivskih površin. Skupno obdelujejo sedem hektarjev lastnih kmetijskih zemljišč, še dva hektarja imajo v najemu, gospodarijo pa tudi z desetimi hektarji gozda.

Marko, ki je kot poklicni mesar delal v nekdanjih Živilih in potlej v zasebni mesnici v Kosezah, je pred tremi leti pustil službo in se odločil, da gre »na svoje« in se bolj posveti kmetiji ter klanju in predelavi mesa. Medtem ko se govedo ni več »vrnilo« na kmetijo, so lani začeli rediti prašiče, skupno jih imajo okrog trideset. Kupijo od šestdeset do sedemdeset kilogramov težke, jih spitajo do teže 150 kilogramov, jih potem zakoljejo ter predelajo v domače izdelke - pečenice, krvavice, klobase, salame, bržole … V okviru dopolnilne dejavnosti so lani na kmetiji uredili tudi manjšo trgovino za prodajo kmetijskih pridelkov in domačih izdelkov ter klavnico, v kateri lahko koljejo goveda, prašiče, kopitarje in drobnico. »Klavnica je bila velik investicijski zalogaj, uredili smo jo v gospodarskem poslopju, ki smo ga zgradili že pred leti. Nekaj opreme je nove, nekaj sem je imel že od prej. Veliki so tudi vsakodnevni stroški, še zlasti za odvoz klavniških odpadkov. In stroški bi bili še večji, če vode ne bi segrevali s pečjo na sekance iz domačega gozda,« pravi Marko in dodaja, da so pri urejanju klavnice morali zadostiti tudi vsem veterinarskim zahtevam – o čistih in nečistih poteh, ravnanju z odpadki, lovilcih masti … V klavnici za zdaj prevladuje uslužnostno klanje goved za kmete, koljejo tudi prašiče za lastne potrebe, ovc in konjev pa doslej še niso klali. Največ dela pričakujejo od oktobra do konca marca, čez poletje, ko bo klavnica dva meseca zaprta, pa se bodo lahko bolj posvetili poljedelstvu in jagodam. Lani so jih imeli prvič, načrtujejo pa, da bi pridelavo še povečali. V lastni trgovinici prodajajo le pridelke in izdelke z lastne kmetije – mesne izdelke, fižol češnjevec, kislo zelje in repo, poleti bodo tudi jagode.