Rejci ob dražitvi krmil, žita in goriva z notranjimi rezervami še nekako vzdržujejo sedanji obseg reje, a dolgo ne bo šlo tako.

Slaba ekonomika v prašičereji

Rejci opozarjajo, da bodo ob nadaljnji dražitvi krmil, žita in goriva morali dvigniti cene.

Na Gorenjskem se z rejo prašičev aktivno ukvarja približno dvajset kmetij, ki skupno redijo povprečno okoli dvajset plemenskih merjascev in 360 plemenskih svinj in na leto spitajo okoli dva tisoč prašičev. Že nekaj let ni nobenega novega rejca; kot pravi Matjaž Meglič, ostajajo le stari, izkušeni, ki znajo krmariti v nemirnem morju naše kmetijske politike. Lani je enemu rejcu tudi uspelo, da je po velikih težavah uredil in registriral klavnico za klanje prašičev in za predelavo.

Hotemaže – Večji rejci prašičev z Gorenjske so se v torek zbrali na tradicionalnem letnem srečanju v Hotemažah. Kot je po srečanju povedal Matjaž Meglič, terenski kmetijski svetovalec iz gorenjske kmetijske svetovalne službe, ki je skupaj z Jato Emono tudi pripravila srečanje, ekonomika v prašičereji že nekaj časa ni najboljša. »Cene surovin nevzdržno naraščajo, to pa negativno vpliva na ekonomski rezultat. Rejci v takšnih okoliščinah iščejo notranje rezerve, predvsem pri amortizaciji, s čimer še nekako vzdržujejo dosedanji obseg reje. Ob nadaljnji rasti cen krmil, žit, goriva in gnojil bodo morali dvigniti cene, kar pa bo zelo težko. Nedavne podražitve ohranjajo le trgovino in predelavo, kmetijske dejavnosti pa ne. Rejci se ob tem sprašujejo, kdo bo še prideloval slovensko hrano, če se bo takšno stanje nadaljevalo,« je razpravo s srečanja s trinajstimi večjimi rejci povzel Matjaž Meglič in dodal: »Rejci večino prašičev prodajo na domu za zakol ali za nadaljnjo rejo, nekaj tudi klavnicam in mesarjem, pri tem pa opažajo, da je še vedno slabo povpraševanje po doma zrejenih prašičih.«

 

Evropskim standardom so se v glavnem že prilagodili, urediti morajo še nekaj malenkosti, spreminjajo pa se tudi zahteve, ki so v nekaterih primerih, kot pravijo rejci, tudi sprte z zdravo logiko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 20. avgust 2020 / 10:00

Gorski apolon – naš dragoceni alpski metulj

Gorski apolon spada na mednarodni rdeči seznam ogroženih živali in je zato tudi pri nas zakonsko zavarovan, tako kot sicer vsi metulji, ki živijo v gorah nad naravno gozdno mejo.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 17. avgust 2016 / 10:53

Hiše v Predtrgu in še kaj

Vsa gospodarska poslopja – šupa, drvarnica, skedenj razen hleva – ob stanovanjskih stavbah so bila lesena ali pa sta bila dva zidova (severni in vzhodni) v pritličju zidana. Zidan hlev (st...

Kamnik / sreda, 17. avgust 2016 / 10:51

V nedeljo rekorden obisk na Veliki planini

Kamniška Bistrica – Lepa in sončna nedelja je na Veliko planino privabila rekordno število obiskovalcev, zaradi česar so ustaljeni urnik obratovanja žičniških naprav podaljšali. »Do 15. ure smo z n...

Slovenija / sreda, 17. avgust 2016 / 10:50

V Peking tudi Ana Medja iz Gorij

Kranj – V ponedeljek je na 13. geografsko olimpijado, ki od 16. do 22. avgusta poteka v Pekingu, odpotovala slovenska ekipa štirih srednješolcev, med njimi je tudi Gorenjka, Ana Medja iz Gorij, ki...

Bled / sreda, 17. avgust 2016 / 10:49

Festival ribjih dobrot

Minuli konec tedna je na Bohinjski Beli potekal tradicionalni Festival ribjih dobrot, v okviru katerega je potekalo tudi trinajsto mednarodno tekmovanje v muharjenju, ki se ga je udeležilo okoli šestd...

Zanimivosti / sreda, 17. avgust 2016 / 10:44

Petkovi popoldnevi v TNP

V organizaciji Triglavskega narodnega parka vsak zadnji petek v poletnih mesecih potekajo vodene delavnice za otroke in mladino ter njihove starše in stare starše. V julijskem petkovem popoldnevu so s...