Del načrta soriške hidroelektrarne iz julija 1911, odobren 12 novembra 1911 od Elektro strojne zadruge v Sorici. (Foto: arhiv Republike Slovenije)

Javna elektrika v Sorici od leta 1965 (5)

Po besedah Janeza Brtonclja, dolgoletnega vodje krajevnega nadzorništva Železniki v podjetju Elektro Gorenjska, so bile pozneje zgrajene še transformatorska postaja Lovska koča Sorica, transformatorska postaja Sp. Sorica in transformatorska postaja mala hidroelektrarna Sorica.

Mala hidroelektrarna

Sorica Leta 1988 so na potoku Sorica zgradili novo zajetje, cevovod in strojnico nove male hidroelektrarne Sorica. Leta 1989 je bila izvedena montaža dvošobne Pelton turbine opreme, ki izkorišča vodni potencial neto padca 88,6 metra in poganja trifazni sinhronski generator. Po zagonskih in funkcionalnih preizkusih je bila v poskusno obratovanje vstavljena nova mala hidroelektrarna Sorica moči 148 kW, ki jo danes upravljajo Gorenjske elektrarne, hčerinsko podjetje Elektra Gorenjske. Povprečna letna proizvodnja 220.000 kWh električne energije bi zagotovila potrebe 50 gospodinjstev.

Zgodovinska raziskava v Arhivu Republike Slovenije

V Tehničnem oddelku Arhiva Republike Slovenije sem septembra 2012 našel originalne gradbene, strojne in stikalne načrte elektrarne za gospoda Lovra Pintarja in tovariše v Spodnji Sorici, izdelane julija 1911 in potrjene 12. novembra 1911, ter poteka omrežja. Tehniška poročila govorijo o tem, da je izgradnjo podpiral Kranjski deželni odbor, ki je na podlagi teh izkušenj pripravljal širšo javno elektrifikacijo. »Pravila Električno – strojne zadruge v Sorici, registrovane zadruge z omejeno zavezo « so bila sprejeta 28. julija 1911. Objavljena so bila v glasilu Narodni gospodar, izhajajočem v Ljubljani. Okrajno deželno sodišče v Ljubljani jih je potrdilo 13. septembra 1911. V njih piše: »Zadruga ima namen zgraditi in vzdrževati skupno elektrarno, oddajati članom električni tok za razsvetljavo in gonilno silo, nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati zadružnikom. « Opazna je drobna sprememba: Na žigu je namesto besede »Električna« izraz »Elektro«, torej »Elektro – strojna zadruga v Sorici «. Druga zanimivost je, da so imeli dva žiga, prvi je bil zadružni, drugi pa od elektrarne: Zadružna elektrarna v Sorici, zadruga z omejenim jamstvom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 18. januar 2008 / 07:00

Predsedujemo (in se ženimo)

Ste vedeli, kaj imata skupnega slovenski premier in francoski predsednik? Eno je dejstvo, da sta šefa držav, ki letos predsedujeta Evropski uniji. Drugo pa obet, da se bosta prav v tem letu na novo že...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 16:53

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 16:02

Na Joštu kraljevala pašta

Radovljiško Baročno dvorano so preplavili zvoki violine in operno petje z ruskim pridihom; kolesarje, pohodnike in ostale obiskovalce Svetega Jošta nad Kranjem pa so minuli vikend v skušnjavo spravlja...

Kultura / petek, 18. julij 2014 / 14:13

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 17:00

Za vsako bolezen ena rož'ca raste

Tokrat smo Glasovi popotniki obiskali Rogaško Riviero, potem pa pot nadaljevali na Kozjansko. Spoznali smo Jelenov greben, okušali ročno pripravljeno slovensko čokolado in prisluhnili zgodbam brata Jo...

GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 15:00

Ne le tekmovalcev, vzgajal je tudi ljudi

Ravno v letu, ko Vaterpolska zveza Slovenije praznuje štiridesetletnico samostojnosti, je izšel zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji. Razmere v tem športu pa žal niso preveč praznične.