Mag. Špela Remec - Rekar: "Zavzemam se za prepoved krmljenja v Blejskem jezeru, ne ribolova!" (Foto: Tina Dokl)

Jezero je onesnaženo

Stanje Blejskega jezera se v zadnjih treh letih slabša, ugotavlja Špela Remec - Rekar iz Sektorja za kakovost voda pri Agenciji za okolje.

Špela Remec - Rekar: "Jezero je skupno dobro. Ne moremo dopustiti, da se na račun zabave in sproščanja posameznikov spremeni v krmišče krapov."

Mag. Špela Remec – Rekar iz Urada za hidrologijo in stanje okolja (Sektorja za kakovost voda) pri ARSO na blejski limnološki postaji deluje že skoraj trideset let. Koordinira državni monitoring kakovosti vode na slovenskih jezerih in zadrževalnikih, ki imajo več kot 50 hektarov površine. Blejsko jezero je studenčnega tipa, zanj je značilna majhna naravna pretočnost. Voda se po naravni poti zamenja v približno štirih letih. V zadnjih treh letih se stanje jezera slabša, opozarja biologinja: »Zaradi preobremenjenosti s fosforjevimi spojinami narašča produktivnost rastlinskega planktona, ki vpliva na zmanjšano prosojnost vode v jezeru. V zadnjih treh letih v globljih plasteh jezera prihaja tudi do izrazitega pomanjkanja kisika, kar kaže, da v jezeru poleg nutrientov narašča tudi obremenjenost z organskimi snovmi.«

Vir organskih snovi in fosforja predstavlja tudi odložena vaba za krape. »V zadnjih treh letih se je krapolov izrazito razširil. Ljubitelji krapolova hranila v nekontroliranih količinah stalno prinašajo na ribja krmišča. Vsaka vaba vsebuje koncentrirane snovi, kot so ribja moka, sojina mast, mleko v prahu, jajca, mleta drobovina … Poleg hranil tako imenovanim bojlijem dodajajo še koncentrate različnih arom in laksative, ki imajo nalogo krapa privabiti in mu vzbuditi neustavljivi tek. Če trideset kraparjev, ki upoštevajo Zakon o vodah, lovi 150 dni, pomeni, da samo oni odvržejo v jezero minimalno 22 ton hranljivih organskih snovi. Vsebnost fosforja v bojliju znaša en do dva odstotka, kar pri izračunani količini hranil pomeni od 220 do 440 kilogramov fosforja na leto. Ribiči imajo podatke na podlagi prodanih ribiških dovolilnic, ne upoštevajo pa dni, ko krape samo krmijo.«

Po izračunu Remec – Rekarjeve je intenzivni krapolov med največjimi onesnaževalci jezera v zadnjih letih: »Seveda obstajajo tudi drugi viri onesnaženja. Jezero dodatno onesnažuje porečje Mišce z intenzivno živinorejo v ozadju, za kar bodo morali ukrepati na občini. Mišca jezero obremeni s povprečno 288 kilogrami fosforja na leto (kar je še vedno manj, kot odložena vaba za krape). Poleg pritokov ga občasno obremenjuje tudi nevodotesna kanalizacija, ki se še posebej ob večjih nalivih skupaj z onesnaženo meteorno vodo iz cest in drugih urbanih površin prelije v jezero; ocenjujem, da znaša prispevek do 50 kilograma fosforja na dogodek. Med onesnaževalci so tudi vodni ptiči, predvsem race, ki so se pretirano razmnožile. Ptičji iztrebki vsebujejo guano (gnojilo!) z bogato vsebnostjo fosfatov; v treh do petih kilogramih iztrebkov dnevno je od 97 do 360 gramov čistega fosforja. Med manjšimi onesnaževalci so tudi kopalci.«

In kakšna je rešitev? »Zavzemam se za prepoved krmljenja v Blejskem jezeru, ne ribolova! Krapi si sami lahko poiščejo hrano v jezeru. Jezero je skupno dobro. Ne moremo dopustiti, da se na račun zabave in sproščanja posameznikov spremeni v krmišče krapov. Poleg tega je krap v jezeru tujerodna vrsta, ki postaja uspešna, ker jo ribiči še dodatno spodbujajo. Škoda, ker pri pripravi novega Zakona o sladkovodnem ribištvu ministrstvi za kmetijstvo ter okolje in prostor nista bili usklajeni in niso dodali še člena, ki bi prepovedoval tak način lova v naravnih jezerih.« Kot je še dodala Remec – Rekarjeva, bi bilo dobro prepovedati tudi krmljenje vodnih ptic. Svoje argumente in rešitve bo v kratkem predstavila blejskemu občinskemu svetu, vsaj tako ji je zagotovil župan.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sreda, 4. julij 2012 / 07:00

Srečanje nekdanjih izgnancev

Sedeminšestdeset let po koncu druge svetovne vojne so se nekdanji izgnanci z Gorenjskega že dvanajstič srečali, tokrat na Srednji Dobravi.

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 16. april 2009 / 07:00

Kriminal

Prijeli tri vlomilce Jesenice - Jeseniški policisti in kriminalisti so prijeli tri domnevne vlomilce. Dvajsetletnega Jeseničana utemeljeno sumijo, da...

Kronika / četrtek, 16. april 2009 / 07:00

Krivca za onesnaženje še iščejo

Oljni madež, ki se je konec marca pojavil na Bohinjskem jezeru, si je pred dnevi ogledala tudi okoljska inšpektorica.

Kronika / četrtek, 16. april 2009 / 07:00

Na železniški postaji iztekla nevarna snov

Kranj – Ob 130-letnici organiziranega gasilstva in 50-letnici poklicne gasilske enote v Kranju so v soboto na kranjski železniški postaji izvedli vajo posredovanja v primeru izte...

Zanimivosti / četrtek, 16. april 2009 / 07:00

V Pirničah trklali pirhe, na Kokrici so jih sekali

Sp. Pirniče – Običaj trklanja pirhov ohranjajo tudi v Pirničah pri Medvodah. Tamkajšnje turistično društvo je na velikonočno nedeljo organiziralo odprto prvenstvo v trklanju pirh...

Škofja Loka / četrtek, 16. april 2009 / 07:00

Tudi Karitas ima vse več prosilcev

Razdelili so za četrtino več prehrambenih paketov kot lani v tem času.