Sosedska pomoč kot delo na črno

Vlada je sklenila iz Slovenije pregnati delo na črno, pripravlja namreč zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Kranj - Ko je ministrstvo januarja predstavilo predlagani zakon, je prah dvignilo zlasti določilo, ki bi prepovedalo sosedsko pomoč. Prepoved bo veljala v primerih, ko bo delo vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe ter v primeru opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Tako bo zakon preganjal tistega podjetnika, ki bo na področju svoje zasebne dejavnosti pomagal sosedu. Če vas bo ostrigla prijazna soseda, ki ima sicer prijavljeno frizersko obrt, in vam za svojo storitev ne bo izdala računa, bo plačala dva tisoč evrov kazni.

Ta novost je že naletela na ostre odzive v javnosti. Znani pravni strokovnjak dr. Miro Cerar je zapisal, da je sosedska pomoč izraz naše solidarnosti, to nas dela človečne, v kriznih časih pa bi morali v še večji meri spodbujati tako solidarnost kot dobre medčloveške odnose. »V času, ko bi morala oblast iskati in najti najrazličnejše spodbude za razvoj podjetništva in za večjo konkurenčnost gospodarstva, se ukvarja s tem, kako prepovedati sosedsko pomoč. Kot da vsa dosedanja zakonodaja ne omogoča izterjave zadostne količine davkov ter učinkovitejšega odkrivanja dela na črno, predvsem pa – kar je bistveno večji problem - korupcije ter gospodarskega in podobnega kriminala,« med drugim piše Cerar. Takšna omejitev dela na črno je po njegovem »kaplja v morje, z vidika poslabšanja medsosedskih odnosov pa pravi niagarski slap onesnažene vode«. Sicer pa, ali zakon sploh sme prepovedati, da delujemo prostovoljno in brezplačno v prid sočloveku, se še sprašuje ugledni pravnik. Pričakuje, da se bo tej nesmiselni zakonski zamisli uprlo še več dobro mislečih državljanov, ki bodo predlagali, naj jo vlada opusti ter raje nadzira samo sebe in vse tiste, ki so davkoplačevalce v preteklih letih nesmotrno ali nezakonito prikrajšali za stotine milijonov evrov.

Pretveza za izogibanje plačilu obveznosti

»Osnovni namen zakona ni preprečevanje sosedske pomoči, ampak podrobnejša regulacija dela in zaposlovanja na črno in učinkovitejši boj ter nadzor nad temi pojavi,« na naše želje po dodatnem pojasnilu odgovarjajo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer ocenjujejo, da delež sive ekonomije v Sloveniji predstavlja med 17 in 25 odstotki BDP. »Pod sosedsko pomočjo se skriva nemajhen delež prikritega dela in tudi zaposlovanja na črno in se na ta način uspešno izogiba nadzoru oziroma plačilu obveznosti. Če želimo zadeve urejati na za vse enakopraven način, potem je nujno zadeve regulirati. Krivično je namreč, da tisti, ki opravljajo svojo dejavnost legalno in v skladu s predpisi, plačujejo vse obveznosti, drugi pa se z delom in zaposlovanjem na črno ognejo tovrstnim obveznostim.« Klasične medsosedske pomoči s tem zakonom ne onemogočajo, jo pa strožje regulirajo, in skušajo preprečiti, da bi se pod pretvezo sosedske pomoči skrivalo opravljanje pridobitne dejavnosti ali delo na črno, kar predstavlja na trgu nelojalno konkurenco.

Pri sosedski pomoči naj bi šlo le za občasno ali sezonsko pomoč pri posameznih opravilih. Nekdo, ki ima registrirano določeno dejavnost, te ne bo mogel brezplačno opraviti za soseda, denimo če ima nekdo registrirano gostinsko dejavnost, mu v okviru sosedske pomoči ne more »brezplačno kot sosed« pomagati v gostilni, lahko pa mu pomaga pri drugem delu, ki ni vezano na njegovo gostinsko dejavnost. »Sosedska pomoč se torej ne omejuje v celoti in za posameznike praktično nič bolj kot do zdaj. Izkušnje s terena pa kažejo, da so se pod sosedsko pomočjo izvajale dejavnosti, ki s tovrstno pomočjo tako po vsebini kot po obsegu del niso imele nobene zveze. Inšpektor je na terenu npr. ugotovil, da se gradnja hiše v celoti izvaja pod pretvezo »sosedske pomoči« ali »dela v lastni režiji«, čeprav so bili delavci dejansko »plačani na roko«, pojasnjujejo na ministrstvu, kjer se jim zakonske omejitve zdijo primerne.

V prostovoljski organizaciji Slovenska filantropija pa so državni zbor in vlado pozvali k umiku zakonskega predloga, ki na tak način posega na področje solidarnosti med ljudmi. Država bi morala sosedsko pomoč spodbujati kot temelj solidarnosti med ljudmi (država se je k temu zavezala v zakonu o prostovoljskem delu), ne pa jo opredeljevati kot potencialno delo na črno.