Takole so buče dolbli v tržiškem mladinskem centru.

Z bučami bodo odgnali čarovnice

V Mladinskem centru Tržič so minuli četrtek rezali buče za Noč čarovnic.

V zadnjem času si tudi k nam utira pot noč čarovnic oziroma halloween. Gre za star keltski običaj na večer pred vsemi svetimi. Verjeli so, da se na ta večer duhovi vseh, ki so umrli v preteklem letu, poslavljajo od našega sveta. Noč čarovnic pa predstavlja tudi praznovanje vampirjev, duhov, čarovnic in drugih stvorov, ki poskrbijo za hrupno noč. In ker so se ljudje od nekdaj želeli zaščititi pred duhovi, so ponekod to noč zunaj pustili krožnik s hrano za duše umrlih in zraven pristavili še svečo, ko jim je kazala pot v deželo večnega poletja. Ponekod so celo zakopali jabolka v zemljo, da so nahranili duše na potovanju. Marsikje pa pred vhodna vrata ali na okno postavijo izrezljano bučo s svečko, ki predstavlja pozdrav dušam, ki jih imajo radi, obenem pa je grozna buča zaščita pred zlimi duhovi. V Ameriki, kjer je praznovanje Noči čarovnic še posebej razširjeno, se na ta večer otroci, pa tudi starejši, našemijo v čarovnice, vampirje in tekmujejo med sabo, kdo si bo nadel najbolj grozljivo masko in kostum. Marsikje prirejajo celo povorke, ki so podobne pustnim karnevalom.

Rezanje buč, pa tudi izdelovanje groznih okraskov iz papirja, je v zadnjih letih vse bolj priljubljeno tudi pri nas. Minuli četrtek so buče izdolbli v Mladinskem centru Tržič. »Najprej bučo na vrhu odrežeš in iz nje vzameš »meso«. Potem s flomastrom narišeš usta, nos, oči in ostale dele, ki jih nameravaš izdolbsti, in jih izrežeš z nožem. Bučo lahko še okrasiš in vanjo dodaš svečko,« sta postopek izdelave razložili sestri Anja in Maruša. Čeprav so jim v mladinskem centru ponudili možnost, da izrezane buče odnesejo domov, sta se odločili, da bosta njune tri bučke pustili za okras v centru. »To pa zato, ker smo že doma izrezali nekaj buč. Vsako leto na ta način praznujemo Noč čarovnic, poleg tega pa se včasih na ta večer gremo tudi skrivalnice v hiši,« sta dodali. Na vprašanje, zakaj sploh režemo buče, pa je Daniel odgovoril: »Z bučami bomo pregnali čarovnice, zato je pomembno, da so oblikovane čimbolj grozno in da vanje postaviš svečko.«

Sicer pa v Mladinskem centru Tržič za otroke in mladino tudi v času šolskega leta trikrat tedensko, ob torkih, sredah in četrtkih pripravljajo ustvarjalne delavnice. Še posebej živahno je v času počitnic. »V četrtek bomo pripravili poseben kviz, za otroke pa bo še zlasti zanimiv petek, ko bomo obiskali letališče Brnik,« je napovedala vodja mladinskega centra Melita Košak.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 24. oktober 2023 / 11:50

Od vojn do literarnih salonov

Oktobrske novosti Založbe Beletrina prinašajo roman, obilje kratkih zgodb in monografijo.

Objavljeno na isti dan


Tržič / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Priporočila podjetju Bios

Nadzorni odbor Občine Tržič je pripravil poročilo o rednem nadzoru občinskega podjetja Bios za leto 2006, s katerim je seznanil občinski svet na februarski seji.

Zanimivosti / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Pestro kulturno dogajanje

Člani Kulturnega društva Tabor Podbrezje so imeli lani vrsto prireditev, ki so popestrile življenje v vasi.

Škofja Loka / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Petdeset smeri za petdeset let

Franc Langerholc - Cac si je darilo za rojstni dan pripravil kar sam, saj mu je uspelo, da je v enem dnevu preplezal kar petdeset športno plezalnih smeri.

Gospodarstvo / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

V Merkurju rast na vseh področjih

V četrtek je nadzorni svet Merkurja na redni seji obravnaval nerevidirano letno poročilo Skupine Merkur v lanskem letu in ugotovil, da je bilo poslovanje uspešno.

Splošno / sreda, 27. februar 2008 / 07:00

Njeni in naši sladki spomini

V Galeriji Ivana Groharja razstavlja mlada slikarka Barbara Kastelec iz Žirov. Njena obetavnost je že prerasla v odlično avtorico z razpoznavnim slikarskim slogom.