Takole so buče dolbli v tržiškem mladinskem centru.

Z bučami bodo odgnali čarovnice

V Mladinskem centru Tržič so minuli četrtek rezali buče za Noč čarovnic.

V zadnjem času si tudi k nam utira pot noč čarovnic oziroma halloween. Gre za star keltski običaj na večer pred vsemi svetimi. Verjeli so, da se na ta večer duhovi vseh, ki so umrli v preteklem letu, poslavljajo od našega sveta. Noč čarovnic pa predstavlja tudi praznovanje vampirjev, duhov, čarovnic in drugih stvorov, ki poskrbijo za hrupno noč. In ker so se ljudje od nekdaj želeli zaščititi pred duhovi, so ponekod to noč zunaj pustili krožnik s hrano za duše umrlih in zraven pristavili še svečo, ko jim je kazala pot v deželo večnega poletja. Ponekod so celo zakopali jabolka v zemljo, da so nahranili duše na potovanju. Marsikje pa pred vhodna vrata ali na okno postavijo izrezljano bučo s svečko, ki predstavlja pozdrav dušam, ki jih imajo radi, obenem pa je grozna buča zaščita pred zlimi duhovi. V Ameriki, kjer je praznovanje Noči čarovnic še posebej razširjeno, se na ta večer otroci, pa tudi starejši, našemijo v čarovnice, vampirje in tekmujejo med sabo, kdo si bo nadel najbolj grozljivo masko in kostum. Marsikje prirejajo celo povorke, ki so podobne pustnim karnevalom.

Rezanje buč, pa tudi izdelovanje groznih okraskov iz papirja, je v zadnjih letih vse bolj priljubljeno tudi pri nas. Minuli četrtek so buče izdolbli v Mladinskem centru Tržič. »Najprej bučo na vrhu odrežeš in iz nje vzameš »meso«. Potem s flomastrom narišeš usta, nos, oči in ostale dele, ki jih nameravaš izdolbsti, in jih izrežeš z nožem. Bučo lahko še okrasiš in vanjo dodaš svečko,« sta postopek izdelave razložili sestri Anja in Maruša. Čeprav so jim v mladinskem centru ponudili možnost, da izrezane buče odnesejo domov, sta se odločili, da bosta njune tri bučke pustili za okras v centru. »To pa zato, ker smo že doma izrezali nekaj buč. Vsako leto na ta način praznujemo Noč čarovnic, poleg tega pa se včasih na ta večer gremo tudi skrivalnice v hiši,« sta dodali. Na vprašanje, zakaj sploh režemo buče, pa je Daniel odgovoril: »Z bučami bomo pregnali čarovnice, zato je pomembno, da so oblikovane čimbolj grozno in da vanje postaviš svečko.«

Sicer pa v Mladinskem centru Tržič za otroke in mladino tudi v času šolskega leta trikrat tedensko, ob torkih, sredah in četrtkih pripravljajo ustvarjalne delavnice. Še posebej živahno je v času počitnic. »V četrtek bomo pripravili poseben kviz, za otroke pa bo še zlasti zanimiv petek, ko bomo obiskali letališče Brnik,« je napovedala vodja mladinskega centra Melita Košak.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 7. junij 2016 / 11:20

V Prešernovem gledališču ostajajo aktualni in angažirani

V Prešernovem gledališču so predstavili program nove gledališke sezone, za katero so od včeraj naprej že na voljo abonmajske vstopnice. Nagrada julija za najboljšo igralsko kreacijo sezone.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / torek, 31. maj 2016 / 14:00

»Tadooolgi« kolesarski teden

Drugi Scottov kolesarski maraton se je z Brda preselil v kranjsko mestno središče.

Škofja Loka / torek, 31. maj 2016 / 13:59

Park za odkrivanje čutil

Ob 80-letnici delovanja centra slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki so odprli senzorični park – park čutil.

Bled / torek, 31. maj 2016 / 13:58

Gradijo na Titovem socializmu

V Vili Bled, nekdanji Titovi vili, je pretekli teden potekal ustanovni kongres Socialistične partije Slovenije (SPS).

Kranj / torek, 31. maj 2016 / 13:19

Peli in igrali v francoščini

Slovenski osnovnošolci, ki jih povezuje ljubezen do francoščine, so se se minuli petek zbrali na petnajstem Frankofonskem festivalu, ki ga organizira Osnovna šola (OŠ) Orehek Kranj.

Mengeš / torek, 31. maj 2016 / 13:17

Praznik v znamenju glasbe

Ob prazniku občine Mengeš je župan Franc Jerič kot največje pridobitve občine poudaril kohezijske projekte. Podelili so tudi občinska priznanja.