Rokodelci za sedanji čas

Pretekli teden so v kulturnem središču Haček v središču Celovca/Klagenfurt predstavili čezmejni projekt DUO Kunsthandwerk/Domača umetna obrt in rokodelska dediščina v obmejnem prostoru.

Po splošni deklaraciji Unesca so rokodelske dejavnosti pomemben del kulturne dediščine, ki potrjujejo tudi kulturno, regionalno in lokalno identiteto. Zgodovina začetka projekta, ki bo končan konec maja leta 2013, sega v leto 2006, ko si je zanj prizadeval tedanji direktor Slovenske gospodarske zveze/Slowenischer Wirtshaftverband Karel Hren in skušal vanj vključiti tudi kmečko skupnost iz Sel/Zell Pfarre. Ker kmetijstvo ni bilo vključeno v program čezmejnega sodelovanja, so iskali druge vsebine in partnerje. »Lani smo uspeli. Za vodilnega partnerja je bil izbran Podjetniški center Slovenj Gradec, za partnerje na slovenski strani pa občina Slovenj Gradec, Zavod za turizem in razvoj v občini Rogatec in Razvojna agencija Sora iz Škofje Loke. Na Koroškem pa so projektni partnerji Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, vsi iz Celovca,« je na konferenci za novinarje povedala direktorica Slovenske gospodarske zveze Marina Einspieler-Siegert.

Projekt, ki so ga v imenu koroških partnerjev predstavili Martina Piko (Urban Jarnik), Janko Malle in Irena Destovnik (SPZ) in Sonja Kert – Wakounig (KKZ), ima več ciljev. Poleg obnavljanja in ohranjanja podatkov o rokodelski dejavnosti na obeh straneh meje, pripravljanja dokumentarnega gradiva in ustanovitve informacijskih središč v Celovcu, v Slovenj Gradcu, v Rogatcu in v Škofji Loki je projekt zaradi ohranjanja kulturne identitete in dediščine ter jezika pomemben za Slovence na Koroškem, čeprav, to partnerji posebej poudarjajo, so veseli tudi sodelovanja nemško govorečih. Prav tako upajo, da bodo s pomočjo oživljene rokodelske dediščine na Koroškem dobili izvirne in regionalno prepoznavne spominke. Popis rokodelske dediščine dobro napreduje. Med ljudmi je veliko pripravljenosti za sodelovanje. Z njenim pomenom bodo seznanjali šole in vrtce, še posebno pozornost pa ji nameravajo dati na vsakoletnem srečanju mladih umetnikov na Rebrci/Rechberg pri Železni Kapli/Eisenkappel, in na sejmih na Koroškem in v Sloveniji. Vrednost projekta je 647.000 evrov.