Izzivi Alpske konvencije

Triglavski narodni park je gostil Memorial Danilo Re - mednarodno srečanje parkovnih nadzornikov v Alpah, kar je bil tudi uvod v številne dogodke ob tridesetletnici parka.

Bled – Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) je minuli vikend gostil okoli dvesto udeležencev Memoriala Danilo Re – mednarodnega srečanja parkovnih nadzornikov v Alpah. »V alpskem prostoru je več kot tisoč zavarovanih območij, cilj pa je najti pravo ravnotežje med varstvom tega prostora in zagotavljanjem trajnostnega razvoja. To srečanje je izjemno pomembno zato, ker je namenjeno ljudem, ki v parkih delajo, ljudem s »terena«, med katerimi je največ nadzornikov,« je povedal Martin Šolar, direktor TNP, in dodal, da so poleg strokovnega posveta, kako se spoprijeti z izzivi Alpske konvencije, ki je potekalo v petek popoldne, organizirali tudi športna tekmovanja in družabna srečanja. Slovenija prihodnje leto tudi predseduje Alpski konvenciji, marca končuje to obdobje, ravno nadzorniki pa imajo veliko vlogo pri uveljavljanju Alpske konvencije in so nosilci njenih sporočil.

»Srečanje je prvič potekalo v TNP, kar je veliko priznanje še posebej ob dejstvu, da letos mineva trideset let od zakonske ustanovitve parka. Alpskim državam (27 parkov) sta se na srečanju pridružili še Romunija in Srbija. Pomembno je, da se tudi zavarovana območja med seboj povezujejo,« je poudarila Tina Markun iz Službe za stike z javnostmi pri TNP. Mreža zavarovanih območij v Alpah – Alparc, pod okriljem katere je potekalo tudi srečanje na Bledu, omogoča različne izmenjave, strokovne posvete … »Ravno Slovenija je bila leta 1995 pobudnica vzpostavitve te Mreže, vloga Mreže pa je implementacija Alpske konvencije v državah Alpskega loka. Izziv je ohranjanje biotske raznovrstnosti in vzpostavitev ekoloških koridorjev, da se pri mejah zavarovanih območij ne ustavi varstvo narave. Treba pa je seveda delati z lokalnimi prebivalci, da se omogoča trajnostno gospodarjenje prostora,« je povedal Michael Vogel, predsednik Alparc.

V TNP dela dvajset naravovarstvenih nadzornikov, med njimi tudi Tomaž Bregant; njegov okoliš so Pokljuka, Mežakla, Radovna. »Naše delo je predvsem varovanje narave in smo stalno prisotni na terenu. Obiskovalcem dajemo napotke, koristne informacije. Malce bolj neprijeten del našega dela je opozarjanje na kršitve, ki jih je v zimskem času manj. Problematične so predvsem vožnje z motornimi sanmi, a se stanje izboljšuje. V toplejših mesecih je še vedno problem onesnaževanje z odpadki. Najbolj prijeten del našega vsakdanjika pa je vodenje skupin, predvsem imam v mislih mlajše generacije. V osnovnih šolah uvajamo tudi različne delavnice na temo naravovarstvene vzgoje s pridihom etnološke dediščine,« je povedal Tomaž Bregant, ki je na posvetu predstavil lepote ter naravno in kulturno dediščino Slovenije, zatem pa še sodelovanje z različnimi skupinami, lokalnimi skupnostmi in delo z mladimi.