Mihec Pogačnik, dr. med., spec. dermatovenerolog

Lasje - okras, ki izpada

Lasje so naš okras. Prvi sledovi urejanja las so znani že iz najstarejših civilizacij. Simbolika frizure je obsegala različne vidike: od magične moči do izražanja odnosa do sveta. Tudi v današnjem modernem svetu je vpliv las na (samo)podobo človeka in na njegovo psiho zelo velik.

 

Lasje sodijo med kožne priveske. Sestavljeni so iz beljakovinske snovi - keratina. Las dnevno zraste do 0,5 mm. Raste v več različno dolgih fazah: anagena, katagena, telogena. Odrasel človek ima približno 100 tisoč las. Normalno mu izpade do 100 las na dan, lasje pa se popolnoma obnovijo v približno petih letih.

 

Izpadanje las je pri človeku normalen pojav, če pa pride do povečanega izpada, to vodi do vrzeli v lasišču, kar imenujemo plešavost ali alopecija. Ta je lahko trajna ali začasna. Najbolj pogosta trajna plešavost je androgenetična alopecija. Le-ta predstavlja več kot 90 odstotkov vseh plešavosti. Vzroki so genetski in hormonski (vpliv dihidrotestosterona). Pravzaprav gre za fiziološki pojav, pogojen s staranjem organizma, in jo ima pri 60 letih praktično 80 odstotkov moških ter 60 odstotkov žensk. Pri ženskah so spremembe manj izražene, pojavijo se kasneje in običajno ne pride do popolnega izpada. Tipična moška plešavost se lahko začne že kmalu po puberteti, večinoma pa v tretjem oziroma četrtem desetletju. Moška plešavost predstavlja hudo psihološko obremenitev, posebej pri mlajših, neporočenih ali psiholabilnih moških.

 

V terapiji se uporablja vazodilatator minoksidil lokalno v obliki 2 ali 5 odstotkov raztopine in sistemska terapija v obliki tablet: pri moških tablete finasterid (inhibitor 5 alfa reduktaze tipa 2, ki blokira konverzijo testosterona v dihidrotestosteron), pri ženskah pa hormonski preparati samostojno ali v kombinaciji z antiandrogeni. Potrebna je dolgotrajna uporaba terapije, saj je glavni cilj predvsem zadrževanje obstoječega stanja in zaustavitev nadaljnje izgube las.

 

Druga pogostejša vrsta plešavosti je pogojena s t. i. telogenim efluvijem, kjer gre za prehodno izgubo las, običajno po delovanju neke škodljivosti, ki se je pojavila približno dva do tri mesece pred začetkom izpadanja las. Najbolj pogosti vzroki so: bolezni ščitnice, neprimerne diete, pomanjkanje železa, različna zdravila (beta blokerji, AC inhibitorji, nesteroidni antirevmatiki), prav tako pa so lahko vzrok hude akutne bolezni oziroma infekcije, visoka vročina, druge kronične bolezni. Pogosto pa je vzrok psihoemocionalni stres. V tej vrsti izpadanja las izpadejo lahko lasje v velikem številu 400 ali celo več na dan, tako da so ljudje ob tem precej prestrašeni in pogosto seboj prinesejo vrečko s številnimi izpadlimi lasmi, ki jih imajo natančno preštete. V takih primerih se priporoča laboratorijski pregled krvi vključno z biokemijo in ščitničnimi hormoni. Terapija ni nujno potrebna, saj po uspešni odstranitvi vzroka lasje ponovno zrastejo v približno šestih mesecih.

 

Omenim naj še anageni izpad las, kjer gre še za bolj izraženo, hitrejšo in bolj dramatično izgubo las. Tu pride lahko do popolne plešavosti, ki pa je reverzibilna, saj se običajno pojavlja po kemoterapiji, obsevalni terapiji oziroma drugi imunosupresivni terapiji. Po nekaj tednih po končanem zdravljenju se prične ponovna rast, ki pa traja lahko več mesecev.

 

Večkrat vidimo v lasišču krožne izpade las, ki so veliki nekaj centimetrov. To imenujemo alopecija areata. Večinoma gre za avtoimuno motnjo, včasih je lahko povezana z psihoemocionalnim stresom. Pogosto pride do spontanega izboljšanja v enem do dveh letih, razen v redkih primerih. Možno je lokalno zdravljenje s kortikosteroidnimi preparati, minoksidilom in obsevanjem (PUVA ali UVB).

 

Pri zdravljenju vseh vrst plešavosti se pogosto priporočajo tudi prehranska dopolnila (z železom, vitamini, cinkom, magnezijem, folno kislino in različnimi zelišči), vendar pa njihova vloga ni povsem jasna in dokazana.

 

Večkrat predstavlja zdravljenje plešavosti le pomemben posel, kjer se obračajo milijoni.

 

Svetujem, da v primeru večjega izpadanja las obiščete vašega osebnega zdravnika, ki bo presodil, ali je potreben tudi pregled pri specialistu. Le-ta pa je nujen pri pordelem lasišču, bolj izraženem luščenju, srbenju, bolečnosti ali pa pri zelo hudem izpadu las.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 27. julij 2011 / 07:00

Orožja ne nosi

V Vojašnici Kranj je pastoralna asistentka Silvestra Sadar. "Duhovna in verska oskrba temeljita izključno na prostovoljni odločitvi pripadnikov Slovenske vojske zanju. Lahko sta spremljevalca vojaku,...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 9. avgust 2015 / 14:44

Podjetnica iz nuje in veselja

Pripravljati hitro hrano po slovensko ter biti zadovoljen tako sam kot stranke, je bilo vodilo Kranjčanke Katje Sušnik, ki se je v slabem letu uveljavila pod imenom Mama Katja.

Bohinj / nedelja, 9. avgust 2015 / 14:43

Rekordni poletni obisk

Na Voglu so poletno ponudbo dopolnili še z jeklenico za spust, t. i. zip line. Poletni obisk ruši rekorde, približuje se celo zimskemu.

Gospodarstvo / nedelja, 9. avgust 2015 / 14:42

V obmejnih krajih peščica tujih kupcev nepremičnin

Lani so tujci v gorenjskih obmejnih upravnih enotah kupili le nekaj nepremičnin.

Radovljica / nedelja, 9. avgust 2015 / 14:41

Skočiš gor, skočiš dol

Na območju Občin Bled, Bohinj in Radovljica je letošnjo poletno sezono prvič na voljo turistom posebej prilagojena oblika javnega prevoza. Avtobusi Hop-on Hop-off omogočajo obiskovalcem lažje odkrivan...

GG Plus / nedelja, 9. avgust 2015 / 14:41

Jezero Kreda je v zasebni lasti

V pregretih poletnih dneh se številni obiskovalci skozi dolino Radovne zapeljejo do jezera Kreda, ki s svojo smaragdno barvo kar vabi na osvežitev. Ob soparnih vikendih se tako ob jezeru nagnete tudi...