Strah nas je nevednosti

Vsakdo se lahko znajde v situaciji, ko je ogroženo življenje in je treba človeku takoj pomagati. Nekaj nasvetov nudenja prve pomoči je dala medicinska sestra Ana Koritnik, predavateljica prve pomoči.

»Človek, ki je ob poškodovancu ali bolniku, neredko pomisli, kaj če bom naredil kaj narobe, kaj če ga bom pri nudenju prve pomoči še bolj poškodoval. V situacijah, ko je ogroženo življenje, največjo škodo naredite, če ne naredite nič, in zelo priporočamo, da znanje nudenja prve pomoči vsakdo osveži na nekaj let,« je poudarila medicinska sestra Ana Koritnik, predavateljica prve pomoči pri Rdečem križu Kranj, ki je imela predavanje Prva pomoč na domu v Domu krajanov na Primskovem pri Kranju na povabilo Krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo.

Predavateljica je poudarila predvsem tri okoliščine, ko je ponesrečencu ali bolniku treba takoj pomagati, ker gre za življenje. »To je v primeru hude arterijske krvavitve, v primeru, če je človek nezavesten in mu grozi zadušitev ter ob zastoju srca,« je povedala Koritnikova in opozorila: »V prvi pomoči doma nikoli ne uporabljajmo razkužil ali drugih sredstev. Umazano rano (odrgnino) samo speremo s tekočo vodo. Če se je nekdo ponesrečil tako, da ima tujek zaboden v telesu, nikdar tujka ne vlečemo ven, ampak počakamo reševalce.«

Arterijska krvavitev

»Arterijsko krvavitev prepoznamo po tem, da kri pod pritiskom »šprica«, in da je kri svetlejše barve. Če gre za arterijsko krvavitev iz večjih arterij, kot so na vratu, podpazduhi in v dimljah, brez pomoči človek lahko izkrvavi v nekaj minutah. Če nimamo pri sebi gaze ali vsaj čiste krpe, pritisnemo na krvaveči del kar z golo roko – rešili boste življenje!« je poudarila Koritnikova.

Pri manjših arterijskih krvavitvah pa na krvaveči del namestimo kompresijsko obvezo, kar je predavateljica tudi praktično pokazala. Prav tako je pokazala namestitev esmarhove preveze, kadar gre za odtrganino dela roke ali noge. »Če se je pri nezgodi utrgal denimo prst, ga zavijemo v gazo, damo v polivinil, v drugo vrečko pa damo vodo s kockami ledu in vse skupaj v tretjo vrečko. Prst se mora hladiti, vendar nikoli ne direktno na ledu,« je še povedala.

Oživljanje

Kot je še poudarila Ana Koritnik, z vsako minuto, ki jo zamudimo z oživljanjem, odmirajo možganske celice, zato je tako pomembno, da začnemo oživljati sami in ne čakamo samo na to, kdaj bodo prispeli reševalci: »Preverimo, ali je bolnik pri zavesti, tako da ga pokličemo po imenu, ga malo stresemo. Če je nezavesten, preverimo, ali diha. Pri nezavestnemu je nevarnost, da se bo zadušil z jezikom, zato ga primemo za brado in glavo močno potisnemo nazaj. Opazujemo, ali se mu dviga prsni koš, ali slišimo ali čutimo njegovo sapo. Če je dihanje normalno, ga obrnemo na bok, glavo pomaknemo nazaj. Če pa ne diha, začnemo s postopkom oživljanja. Sklenemo naši roki, dlan položimo na sredino prsnega koša in s svojo težo pritisnemo pet centimetrov globoko; naredimo najprej trideset masaž (frekvenca sto na minuto), zatem dva vpiha (glavo bolnika damo nazaj, ga primemo za brado, stisnemo nos in vpihnemo). Kdor ne želi dajati vpiha, naj samo masira srce.«

Za otroka je postopek oživljanja nekoliko drugačen, poudari predavateljica: »Začnemo s petimi vpihi in nato dalje 30 : 2. Vpihe dajemo čez nos in usta, moč pritiskov prilagodimo glede na težo in starost (dojenčka z enim prstom, majhnega otroka z eno roko) in stiskamo za eno tretjino prsnega koša.«

Tujki v sapniku

Ko se nekdo duši, pa ne pokašljuje več, mu je treba takoj pomagati. Medicinska sestra je pokazala pomoč pri izkašljanju tujka s petimi udarci z roko med lopaticami. Če pri tem še nismo uspešni, izvedemo Heimlichov prijem. Pri dojenčku je postopek malo drugačen, kar je pokazala tudi na lutki otroka.

Opekline

»Če pride do opekline z ognjem, obleke, ki je sprijeta s telesom, ne vlečemo dol. Če je oparina, obleko hitro slečemo. Pomembno je hlajenje; s hladno vodo (ne ledeno mrzlo) hladimo do prenehanja bolečine ali vsaj dvajset minut. Majhnega otroka ne damo po tuš, ampak mu damo raje obkladke. Pri kompletu avtomobilske prve pomoči so alu gaze, doma pa si pomagamo tudi z navadno alu folijo, ki jo uporabljamo v gospodinjstvih; najprej hladimo, pa potem s tem prekrijemo.«

Koritnikova zaključi, da vas bodo tudi na številki 112, ko čakate reševalce, morate pa bolniku ali poškodovancu medtem tudi sami pomagati, vodili skozi postopek pomoči: »Če je še kdo doma, naj steče ven in reševalce počaka nekje ob cesti in jim pomaha, da se ne izgubljajo dragocene minute.«

Dobro je vedeti ...

Klic na 112

Kadarkoli kličemo na številko 112 in potrebujemo pomoč službe nujne medicinske pomoči, si pri oblikovanju sporočila pomagamo z naslednjimi vprašanji: Kdo kliče? Kaj se je zgodilo? Kje se je zgodilo? Kdaj se je zgodilo? Koliko je ponesrečencev in kdo so? Kakšne so poškodbe? Kakšne so okoliščine na kraju nesreče? Kakšno pomoč potrebujemo?

Zastoj srca

»V enem dnevu pri petih Slovencih v domačem okolju pride do zastoja srca. Predznaki so huda bolečina za prsnico, ki jo prizadeti opisuje kot pekočo, stiskajočo ali topo in se širi proti vratu in ramenih, lahko pa je tudi bolečina zadaj med lopaticami. Bolnika namestimo v ugoden položaj in pokličemo zdravnika na dom, nikakor ga ne vozimo sami, saj se lahko zgodi, da bo med potjo potrebno oživljanje.«

Predavanja

Ana Koritnik bo imela februarja predavanja v Mavčičah in Bitnjah, marca pa na Hujah in Planini. Dodatne informacije dobite na Območnem združenju Rdečega križa Kranj, telefonska številka 20 18 670, 20 18 672. Mlada mamica na predavanju na Primskovem je predlagala tudi posebne tečaje nudenja prve pomoči otrokom.