Ni vsak zlatnik naložba

Zlato med široko paleto možnosti velja za varno naložbo, ki ohranja vrednost premoženja. Predstavlja simbol bogastva, moči in svobode.

»Ljudje o nakupu zlata kot naložbe začnejo razmišljati v času krize, ko je na trgu povečan obseg denarja in so obresti slabe. Z nakupom zlata skušajo zavarovati svoje premoženje,« trenutno visoko ceno te žlahtne kovine – v petih letih je cena zlatu narasla kar za okoli 300 odstotkov - pojasnjuje Irena Moro, direktorica podjetja Moro & Kunst iz Ljubljane.

Štiridesetletna Radovljičanka se je s trgovanjem z zlatom začela ukvarjati že pred leti, ko si je kruh služila še v Nemčiji. Domov, v Slovenijo, se je vrnila leta 2005, ko je njeno podjetje pridobilo predstavništvo za 800 let staro kovnico iz Münchna, ki v tem času izdaja najbolj likvidne naložbene kovance. »Komaj sem čakala, da se vrnem nazaj v Slovenijo,« zatrdi odločno, brez omahovanja. »V Nemčiji tujec vedno ostane tujec.«

Kot pravi, je v tujini dolgo delala na področju naložb v delnice. »Leta 2001 smo tam že začutili krizo na področju delniških trgov. In ker se mi je zdelo pomembno poiskati varne naložbe, sem se začela ukvarjati z zlatom. Časi so pač postali zelo nepredvidljivi, zato je premoženje potrebno primerno razpršiti. Zlato med široko paleto možnosti velja za varno naložbo, ki ohranja vrednost premoženja. Zdelo se mi je prav, da to ponudim tudi Slovencem.«

Slovenci in zlato

Kljub temu da zlato najbolj varno naložbo predstavlja že stoletja, ga Slovenci, kot pravi Morova, nismo bili vajeni kupovati in hraniti. »Ljudje pri nas pogosto mislijo, da niso vredni, da imajo zlato, kar je po mojem mnenju posledica dejstev, da v nekdanji državi sistem desetletja ni dovoljeval nakupov zlata. Kot vemo, so zato nekateri kot naložbo kupovali zlato za zobe. A to pravzaprav ni naložbeno zlato, ker ni certificirano. Pravo naložbeno zlato ima certifikat, ki mora po zakonu o plemenitih kovinah vsebovati podatke o imenu kovnice, gramaturi in čistini. Ampak Slovenci se hitro znajdemo in gremo v korak s časom, zato je tudi trgovanje z zlatom pri nas hitro zaživelo.«

Velika vrednost, shranjena v majhni enoti

Kako tudi ne, ko pa se je cena zlatu v zadnjih petih letih zvišala kar za 300 odstotkov, država pa zanj ne pobira davka. »Če se vrednost denarja zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin pogosto izgublja, zlato vedno ostane takšno, kot je, žlahtno. Predstavlja veliko vrednost, shranjeno v majhni enoti. In še nekaj je, posebej s psihološkega vidika, zelo pomembno pri zlatu: ljudje ga kupijo in odnesejo. Fizično. To ni papir, ki lahko pridobi, a tudi popolnoma izgubi svojo vrednost. Je žlahtna kovina, ki jo imamo na Zemlji v omejenih količinah. Kupec ga plača - manjše vrednosti lahko v gotovini, večje po zakonu prek transakcijskega računa - in odnese.« V bančni sef, še poudarja, ne domov v nogavico …

Previdno in varno

Ljudje, ki se odločajo za nakup zlata kot investicije, so različni, njihovi skupni lastnosti pa sta previdnost in želja po varnosti. »Precej je takšnih, ki zlato kupujejo v manjših enotah, kot so kovanci, in ki jim zlato predstavlja naložbo za dodatek k pokojnini. Sicer pa tisti, ki se za nakup odločajo prvič, pokličejo in povprašajo, kar jih zanima … Skrbi jih varnost, neradi naročajo prek elektronske pošte, zgodi se, da ne želijo niti, da bi njihovi najbližji vedeli za nakup. Zato je treba biti pri poslih z zlatom izjemno diskreten. V našem podjetju ne vodimo nobenih evidenc kupcev, vsa imena strank so napisana z roko, nič ni v računalniku. Zlato ljudje naročajo osebno ali prek varne spletne povezave,« še pove Irena Moro.

Največ zanimanja za kovance Dunajskih filharmonikov

Naložbeno zlato, pojasnjuje Morova, je moč kupiti v različnih oblikah. Vsem je skupno to, da gre za čisto zlato brez primesi, ki ima ustrezen certifikat pristojne inštitucije. Ta zagotavlja, da gre res za naložbeno zlato. Med najbolj kupovanimi oblikami so tako pri nas 250-gramski kosi zlata in tako imenovani naložbeni kovanci. Kot je povedala Morova, so pri nas med njimi najbolj iskani Dukati in kovanci Dunajskih filharmonikov, slednji so izdelani iz čistega zlata. Iskani so predvsem zato, ker jih odkupuje vsaka banka v Avstriji – pri nas se žal z odkupom naložbenega zlata ukvarja le ena od bank. »Evropska komisija za plemenite kovine vsako leto izda seznam kovancev, ki so evidentirani kot naložbeno zlato. Kljub temu da so lepo oblikovani, v osnovi nimajo zbirateljske vrednosti. Imajo nominalno vrednost, to je vrednost, ki jo določi država in je odtisnjena na samem kovancu, ter realno vrednost, ki se sproti določa na borzi zlata in predstavlja ceno, po kateri je te kovance moč kupiti na trgu.«

Priložnostni kovanci Republike Slovenije

Kljub temu da niso iz čistega zlata, med naložbene kovance sodijo tudi priložnostni kovanci Republike Slovenije. »V teh 7-gramskih kovancih je sicer 6,3 grama zlata, a so na osnovi evropske zakonodaje tudi ti deklarirani kot naložbeno zlato. Lani je bil med njimi najbolj popularen kovanec »Svetovno prvenstvo v poletih v Planici z nominalno vrednostjo 100 evrov, ki je naprodaj za 240 evrov.«

Nakit ni investicija

Gospa, ki z navdušenjem in samoumevnostjo poznavalca v rokah drži več kot osem tisoč evrov vreden kos zlata, na rokah nima zlatih prstanov, okoli vratu pa je, ko smo se pogovarjali, nosila zanimivo ogrlico iz velikih črnih kamnov. Nič zlatega. »Zlato je zame zgolj naložba, morda ga zato ne uporabljam kot nakit,« poudarja, nakit ne predstavlja naložbe, razen če ima posebno umetniško ali zgodovinsko vrednost. Podobno je s tistimi kovanci, ki predstavljajo zbirateljsko vrednost, naložbene pa ne. »Ljudje to pogosto slabo ločijo, celo številni zlatarji niso dovolj poučeni o razlikah med naložbenimi zlatniki in tistimi, ki jim vrednost določajo zbiratelji.«

Največji kupci v svetu so Kitajci

Zanimanje za nakup zlata se še vedno povečuje. »Zgodovina je pokazala, da je prav, da del premoženja – ponavadi je to 10 odstotkov – varno naložimo. In zlato prav gotovo predstavlja varno naložbo, zato Evropa zdaj, v času krize, pospešeno kupuje zlato, da zavaruje premoženje. Kar je posebej zanimivo, pa je dejstvo, da v tem trenutku največ zlata kupujejo Kitajci, ki se ne soočajo z gospodarsko krizo. Kaj se bo dogajalo v prihodnosti, je zato težko napovedati,« pravi Irena Moro. A je prihodnost pravzaprav ne skrbi, saj je, kot pravi, zlato vedno predstavljalo simbol moči, bogastva ter svobode.