Lepi zavoji

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 24. januar 2011 / 06:00

Cima Bella / Schönwipfel (1911 m) - V poletnih razmerah dokaj nezanimiv vrh, ki se v zimski sezoni spremeni v oblegan turnosmučarski kucelj. Smučanje z njegovega temena je v dobrih razmerah en sam užitek.

Naš današnji vrh leži na vzhodu Karnijskih Alp in predstavlja del grebena med Ojstrnikom in Poludnikom. Če so Karnijske Alpe znane po svoji prvinskosti, divji lepoti, špičastih vrhovih, je njihov skrajno vzhodni del bolj blagih in nežnih oblik. Zaobljena vzpetina Cima Belle ali Lepega Vršiča je v teh zimskih mesecih privlačen turnosmučarski vrh, smučanje z njega pa nezahtevno.

Odpeljemo se proti Italiji ter skozi Trbiž in mimo spodnje postaje gondolske žičnice za Višarje. Vozimo po stari cesti in se držimo smeri proti Udinam/Vidmu. Ko pridemo do kraja Ugovizza/Ukve, tik pred obnovljenim kamnitim mostom zavijemo desno in sledimo gorski cesti, ki se vije po dolini potoka Ukve oz. Valle di Ugovizza. Peljemo se približno 7 kilometrov in avto parkiramo ob gostišču Osteria di Camoscio. Gostišče je na nadmorski višini 1130 metrov. Običajno se do gostišča da pripeljati z avtomobilom, a je odvisno od snežnih razmer. S parkirišča zavijemo ostro levo po strmi asfaltirani cesti. Asfalt se kmalu konča in nadaljujemo po makadamu. Snega je trenutno precej, zato si kmalu po začetku makadama nadenemo smuči in začnemo s hojo po širšem kolovozu. Lesen most nas popelje čez potok Tamer. Počasi se začnemo vzpenjati skozi krajši gozdni odsek, ki nas pripelje na prostrane travnike, kjer je veliko ličnih, rahlo kičastih, lesenih vikendov. Smučarska gaz daje slutiti, da še nekaj časa hodimo po kolovozni poti. Višje se ob robu travnika in skozi gozd povzpnemo do neizrazite doline med Kokom (Monte Cocco), nekateri mu pravijo tudi Kovk, in Cima Bello oz. Schönwipfel. Turni vzpon gre po pobočju cikcak. Pod vršnim grebenom Koka se držimo bolj leve strani in se povzpnemo do sedla med obema gorama. V tem delu je potrebna rahla previdnost, če je sneg poledenel. Sedlo je na višini 1814 metrov. Nadaljujemo desno, proti severu, po širokem sneženo belem travniškem grebenu. Iz doline do vrha Cima Belle bomo potrebovali 2 uri.

Ob jasnem vremenu je razgled s Cima Belle čudovit: pogled proti jugu se ustavi na sosednjem Koku, vrh katerega tudi stoji križ. Morda je to turni cilj za naslednjič, saj je vršni del bistveno bolj strm kot pa Cima Bella. Ko pogledamo proti vzhodu, vidimo nam dobro znani Ojstrnik, v daljavi pa slovenske Julijce ter verigo Karavank. Joj, Kepa ima od tod povsem drugačno obliko. Na dosegu roke sta Montaž in Viš v zahodnih Julijcih, tik pred njima pa Kamniti lovec in Višarje. Pogled na zahod je pogled proti verigi neskončno lepih Karnijskih Alp, ki pa jih ne poznam. Priznam!

Smučamo po smeri vzpona. Minuli konec tedna je vršni greben nudil idealno smučanje, saj je bila snežna podlaga trda in se ni predirala. Sneg v srednjem delu je bil južen, presmučan je bil po dolgem in počez, razrit; nič kaj fajna smučarija. Spodnji del pa spet čisti užitek. Če nimamo smuči, vrh lahko osvojimo tudi peš. Krplje bodo vsekakor koristna oprema!

Sonce je grelo močno, kot bi bil mesec april. Kratek počitek na kakšni od klopci pred lesenimi vikendi ni posledica utrujenosti, ampak nastavljanja sončnim žarkom in vsrkavanja D vitamina. Ja, življenje je res lepo.

Nadmorska višina: 1911 m

Višinska razlika: 781 m

Trajanje: 3 ure

Zahtevnost: 2 zvezdici