Prijatelji presenečajo Mojco Žagar
Draga Mojca,
z odhodom bo tvojim nastala praznina,
le kdo s prešernim smehom razvajal nas bo.
A upamo vsaj, da zaslužena pokojnina obilno in redno v tvoj žep pritekala bo.
Na tihem si si dolgo želela, da bi prišel čas upokojitve.
In zdaj je tu, ti pa z zlatimi čeveljci stojiš na pragu z mešanimi občutki.
Odslej si boš drugače osmislila dneve, tedne, leta.
Najdi svoj cilj v nečem, kar te bo izpolnjevalo, te veselilo,
nekaj za zdravje tvoje duše in za kar v vseh
teh letih garanja nisi našla časa.
Tu in tam se še spomni na nas, tudi mi se bomo nate.
Vedno samo z lepimi mislimi.
Tvoji prijatelji