Prijatelji presenečajo Mojco Žagar

Draga Mojca,

z odhodom bo tvojim nastala praznina,

le kdo s prešernim smehom razvajal nas bo.

A upamo vsaj, da zaslužena pokojnina obilno in redno v tvoj žep pritekala bo.

Na tihem si si dolgo želela, da bi prišel čas upokojitve.

In zdaj je tu, ti pa z zlatimi čeveljci stojiš na pragu z mešanimi občutki.

Odslej si boš drugače osmislila dneve, tedne, leta.

Najdi svoj cilj v nečem, kar te bo izpolnjevalo, te veselilo,

nekaj za zdravje tvoje duše in za kar v vseh

teh letih garanja nisi našla časa.

Tu in tam se še spomni na nas, tudi mi se bomo nate.

Vedno samo z lepimi mislimi.

Tvoji prijatelji