Gospodarstvo počasi na bolje

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 17. januar 2011 / 06:00

Okrevanje Slovenije bo dolgotrajno, odvisno predvsem od rasti držav partneric in dogajanja na finančnih trgih.

Ljubljana – »Okrevanje, ki se je začelo lani z odstotno rastjo bruto družbenega produkta (BDP), se bo letos nadaljevalo. Naša napoved je, da se bo BDP povečal za 2,5 odstotka, rast pa je odvisna predvsem od rasti pri naših partnerjih (Nemčija beleži rekordno rast) in težav na finančnih trgih. Seveda pa bo rast precej nižja kot pred krizo, okrevanje pa počasnejše kot v evropskih državah zaradi skromnega domačega povpraševanja,« trenutne razmere in napovedi za leto 2011 ocenjuje Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Dodaja, da si je vlada zadala rigorozen načrt konsolidacije javnih financ že v začetku prejšnjega leta, in čeprav bo primanjkljaj letošnjega proračuna manjši od lanskega, ne bo tak, kot so si ga začrtali. »Lahko pa pomembno vpliva na hitrost okrevanja slovenskega gospodarstva in umeščenost Slovenije na mednarodnih finančnih trgih,« pojasnjuje direktor. Drugih možnosti kot varčevanja Vlada po Vasletovem mnenju nima, pozitivni rezultati pa se bodo pokazali v obdobju treh do petih let. Razmere na finančnih trgih pa so se zadnji mesec v območju evra zaostrile. Rezultati kreditiranja so bili zato slabši kot v letu 2009, slovenska podjetja pa zelo težko pridobivajo kredite tako doma kot v tujini.

Na vprašanje, ali je zaskrbljen nad gospodarskim stanjem in prihodnostjo v Slovenije, Vasle odgovarja, da so trenutni podatki iz gospodarstva dobri in kažejo na nadaljevanje rasti, čeprav jo spremljajo visoka tveganja. »Ukrepi gospodarskega ministrstva za pomoč gradbeništvu bi lahko pomagali vsemu gospodarstvu, rezultati pa bi bili lahko vidni že letos,« pa na nedavno predstavljene ukrepe pravi Vasle in dodaja, da poseg na trg nepremičnin ne bi bil smiseln, saj predstavlja le majhen del investicij v gradbeništvu. »Gradnja infrastrukture bi imela več pozitivnih učinkov in čeprav vlada varčuje in niža proračunski primanjkljaj, je proračun nominalno višji in gre za projekte več denarja, zato so ti projekti izvedljivi,« pa na vprašanje, od kod naj Vlada dobi denar, če varčuje, odgovarja Vasle.

Industrijska proizvodnja se počasi krepi, vse slabše pa gre gradbeništvu, ki je padlo že za štirideset odstotkov. Ključni dejavnik okrevanja Slovenije je izvoz, vendar je okrevanje prepočasno. Razlog? Slaba tehnološka opremljenost slovenskih podjetij. Tudi slovenska stroškovna konkurenčnost je slaba, saj so le štiri države za nami. Razlog je v povišanih stroških dela in v premajhni produktivnosti. Konec leta se je stabilno stanje na trgu dela močno poslabšalo. Rezultat je 110 tisoč brezposelnih zaradi stečajev in pokojninske zakonodaje.