Imam moč, da zaživim na novo

Na Jesenicah so odprli prvi materinski dom na Gorenjskem. Prva stanovalka v njem je Slavica (ime je spremenjeno). Ima dva majhna otroka, deklico in dečka. Sedem dolgih let je prenašala fizično nasilje, ki ga je nad njo izvajal mož, ter psihično nasilje, ki ga je vsakodnevno izvajala tašča.

V Materinskem domu Gorenjska na Jesenicah je prostora za pet žensk in največ deset otrok, to je mamic z otroki, starimi do petnajst let, ter žensk v visoki nosečnosti. Gre za ženske, ki se znajdejo v življenjski stiski in potrebujejo začasno namestitev, niso pa v življenjsko ogrožajočih odnosih, da bi potrebovale namestitev na tajni lokaciji v varni hiši. Gre za ženske, ki podpore ne morejo dobiti v svoji družini in jim z začasnim bivanjem v materinskem domu pomagajo, da si uredijo življenje, poiščejo službo, stanovanje. Ženske, ki trpijo nasilje in bi se odločile za odhod v varno hišo ali materinski dom, lahko pokličejo na telefonsko številko 051/200 083.

»Bila sem jim kot služkinja,« se spominja Slavica, ko se ji v mislih utrinjajo spomini na vse, kar je morala trpeti vsak dan dolgih sedem let. Čisto mlada je iz tuje države prišla v Slovenijo, misleč, da je našla princa svojih sanj. A se je kmalu izkazalo, da je princ odvisnik in nasilnež, hkrati pa nebogljen kot majhen otrok, ki mu je vdana žena v nočnih urah morala brati podnapise v filmih ... Slavica mu je bila prepuščena na milost in nemilost, bila je brez službe, brez denarja, brez podpore svoje družine ... A po sedmih letih nenehnega maltretiranja, udarcev in poniževanja se je nekega dne odločila, da je dovolj. Poklicala je policijo, našli so ji namestitev v kriznem centru, nato v varni hiši, zdaj pa je z otrokoma v materinskem domu. In počasi spet sestavlja koščke svojega življenja v novo, lepšo in mirnejšo zgodbo ...

»Težko, zares težko se je bilo odločiti, da sem odšla od njega. In tudi kasneje sem imela krize. Kakšno noč, ko sta otroka spala, sem bila strahotno osamljena, zapuščena od vseh in sem ga hotela poklicati ... A ob pomoči strokovnih delavk ter pogovorov z ženskami s podobnimi izkušnjami sem krize premagala,« pripoveduje. Takoj na začetku se je borila zlasti z občutki krivde. »Na začetku sem imela strašen občutek krivde, ker sem odšla. Ves čas sem razmišljala, češ zagotovo se je spremenil, otrokoma bo lažje z očetom, naslednjič si me ne bo več upal udariti ... In stokrat sem pomislila – kaj če bi se vrnila. Vsak telefonski klic, vsako sporočilo po telefonu me je vznemirilo in vleklo nazaj.« Nasilnež namreč vselej poskuša, da bi se ženska vrnila k njemu. »Vedno te poskuša pridobiti nazaj. Točno čuti, kdaj si preplašena, kdaj te spet lahko zmanipulira. A prav s tem, ko je poskušal znova manipulirati z mano, sem spoznala, da se v resnici sploh ni spremenil.«

Pri premagovanju kriz in postavljanju na lastne noge so ženskam v veliko pomoč strokovne delavke. »Takoj so mi pomagali urediti denarno pomoč, otroški dodatek, dobila sem brezplačno pravno pomoč, odvetnico, s pomočjo katere sem speljala razvezo. Pomagali so mi pri urejanju stikov in preživnine ... Dobili smo tudi pomoč psihologinje, obiskujemo glasbeno terapijo, ki nam zelo pomaga ...«

Po Slavičinih izkušnjah so posebej dragoceni pogovori s sostanovalkami, ki imajo za sabo podobne življenjske zgodbe. Zlasti poučne so zgodbe žensk, ki so se vrnile k nasilnežu. Enkrat, dvakrat, trikrat ... »Nasilnež vedno obljublja, da se bo spremenil, in te s tem privablja nazaj. Številne ženske so se vračale nazaj. Meni je zelo pomagalo, da sem poslušala njihove zgodbe, iz njihovih izkušenj sem dobivala moč. Nekatere ženske so iskale uteho v alkoholu, nekatere v tabletah, nekatere v drugih moških. Meni pa sta bila v največjo uteho moja otroka.« Kot pravi, je šele zdaj sposobna otrokoma dati toplino, se z njima brezskrbno igrati in se veseliti življenja. »Z majhnimi koraki si želim iti naprej, najprej želim najti zaposlitev, potem stanovanje. Zdaj sem prepričana, da nihče ne sme upravljati z mojim življenjem! Sem svobodna in samostojna in v sebi imam moč, da zaživim na novo.«

In kaj bi svetovala drugim ženskam, ki prenašajo nasilje? »Vsaka ženska se mora zavedati, da je nihče nima pravice pretepati in izkoriščati. Zavedati se mora, da je dragocena oseba in da ni kriva za nasilje. Moja izkušnja je – ne čakajte, odidite ob prvem udarcu! Zmogle boste!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 5. oktober 2015 / 13:05

Umik obtožbe za bombo

Tožilstvo je zaradi izločitve večine dokazov odstopilo od nadaljnjega pregona zoper Kranjčana Stanka Radojevića in Dejana Savića, ki ju je obtoževalo bombnega napada na kranjsko policijo.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sobota, 9. avgust 2014 / 11:51

Snovičkanje

Konec julija so Terme Snovik gostile pravzaprav že kar vsakoletno tekmovanje za miss in mistra, konec tedna otroški festival, najlepša bikinka je Ljubljančanka, Navihanke pa so svojim oboževalcem prip...

Razvedrilo / sobota, 9. avgust 2014 / 11:00

Raj je raj na ...?

Kot vsako leto je festival Schengenfest tudi letos v svoje prijetno okolje ob reki Kolpi privabil zabave željne obiskovalce. In to kar okoli trideset tisoč. Z vsakoletnim izjemno bogatim i...

Nasveti / sobota, 9. avgust 2014 / 11:35

Če imate prvošolca …

..., vam bo mogoče tale zapis v pomoč pri pripravah na prvo leto šolanja. Čeprav so počitnice in nas čakajo menda vroči dnevi, jih lahko izkoristimo za aktivnosti, ki bodo otroku olajšale šolanje....

GG Plus / sobota, 9. avgust 2014 / 11:16

Od konjička do podjetniške ideje

Nekdanja novinarka in predstavnica za odnose z javnostjo Karmen Kogoj Ogris je pred enim letom kariero na omenjenih dveh področjih postavila na stranski tir in postala »gospodinja«, ki kuha za druge.

GG Plus / sobota, 9. avgust 2014 / 11:10

Petindvajset črk za šest tisoč pismenk

Triindvajsetletna Maja Krmelj z Orehka pri Kranju je diplomirana sinologinja. Najprej so jo pritegnile pismenke, na študijskih potovanjih na Daljni vzhod pa jo je Kitajska očarala v mnogih pogledih, p...