Imam moč, da zaživim na novo

Na Jesenicah so odprli prvi materinski dom na Gorenjskem. Prva stanovalka v njem je Slavica (ime je spremenjeno). Ima dva majhna otroka, deklico in dečka. Sedem dolgih let je prenašala fizično nasilje, ki ga je nad njo izvajal mož, ter psihično nasilje, ki ga je vsakodnevno izvajala tašča.

V Materinskem domu Gorenjska na Jesenicah je prostora za pet žensk in največ deset otrok, to je mamic z otroki, starimi do petnajst let, ter žensk v visoki nosečnosti. Gre za ženske, ki se znajdejo v življenjski stiski in potrebujejo začasno namestitev, niso pa v življenjsko ogrožajočih odnosih, da bi potrebovale namestitev na tajni lokaciji v varni hiši. Gre za ženske, ki podpore ne morejo dobiti v svoji družini in jim z začasnim bivanjem v materinskem domu pomagajo, da si uredijo življenje, poiščejo službo, stanovanje. Ženske, ki trpijo nasilje in bi se odločile za odhod v varno hišo ali materinski dom, lahko pokličejo na telefonsko številko 051/200 083.

»Bila sem jim kot služkinja,« se spominja Slavica, ko se ji v mislih utrinjajo spomini na vse, kar je morala trpeti vsak dan dolgih sedem let. Čisto mlada je iz tuje države prišla v Slovenijo, misleč, da je našla princa svojih sanj. A se je kmalu izkazalo, da je princ odvisnik in nasilnež, hkrati pa nebogljen kot majhen otrok, ki mu je vdana žena v nočnih urah morala brati podnapise v filmih ... Slavica mu je bila prepuščena na milost in nemilost, bila je brez službe, brez denarja, brez podpore svoje družine ... A po sedmih letih nenehnega maltretiranja, udarcev in poniževanja se je nekega dne odločila, da je dovolj. Poklicala je policijo, našli so ji namestitev v kriznem centru, nato v varni hiši, zdaj pa je z otrokoma v materinskem domu. In počasi spet sestavlja koščke svojega življenja v novo, lepšo in mirnejšo zgodbo ...

»Težko, zares težko se je bilo odločiti, da sem odšla od njega. In tudi kasneje sem imela krize. Kakšno noč, ko sta otroka spala, sem bila strahotno osamljena, zapuščena od vseh in sem ga hotela poklicati ... A ob pomoči strokovnih delavk ter pogovorov z ženskami s podobnimi izkušnjami sem krize premagala,« pripoveduje. Takoj na začetku se je borila zlasti z občutki krivde. »Na začetku sem imela strašen občutek krivde, ker sem odšla. Ves čas sem razmišljala, češ zagotovo se je spremenil, otrokoma bo lažje z očetom, naslednjič si me ne bo več upal udariti ... In stokrat sem pomislila – kaj če bi se vrnila. Vsak telefonski klic, vsako sporočilo po telefonu me je vznemirilo in vleklo nazaj.« Nasilnež namreč vselej poskuša, da bi se ženska vrnila k njemu. »Vedno te poskuša pridobiti nazaj. Točno čuti, kdaj si preplašena, kdaj te spet lahko zmanipulira. A prav s tem, ko je poskušal znova manipulirati z mano, sem spoznala, da se v resnici sploh ni spremenil.«

Pri premagovanju kriz in postavljanju na lastne noge so ženskam v veliko pomoč strokovne delavke. »Takoj so mi pomagali urediti denarno pomoč, otroški dodatek, dobila sem brezplačno pravno pomoč, odvetnico, s pomočjo katere sem speljala razvezo. Pomagali so mi pri urejanju stikov in preživnine ... Dobili smo tudi pomoč psihologinje, obiskujemo glasbeno terapijo, ki nam zelo pomaga ...«

Po Slavičinih izkušnjah so posebej dragoceni pogovori s sostanovalkami, ki imajo za sabo podobne življenjske zgodbe. Zlasti poučne so zgodbe žensk, ki so se vrnile k nasilnežu. Enkrat, dvakrat, trikrat ... »Nasilnež vedno obljublja, da se bo spremenil, in te s tem privablja nazaj. Številne ženske so se vračale nazaj. Meni je zelo pomagalo, da sem poslušala njihove zgodbe, iz njihovih izkušenj sem dobivala moč. Nekatere ženske so iskale uteho v alkoholu, nekatere v tabletah, nekatere v drugih moških. Meni pa sta bila v največjo uteho moja otroka.« Kot pravi, je šele zdaj sposobna otrokoma dati toplino, se z njima brezskrbno igrati in se veseliti življenja. »Z majhnimi koraki si želim iti naprej, najprej želim najti zaposlitev, potem stanovanje. Zdaj sem prepričana, da nihče ne sme upravljati z mojim življenjem! Sem svobodna in samostojna in v sebi imam moč, da zaživim na novo.«

In kaj bi svetovala drugim ženskam, ki prenašajo nasilje? »Vsaka ženska se mora zavedati, da je nihče nima pravice pretepati in izkoriščati. Zavedati se mora, da je dragocena oseba in da ni kriva za nasilje. Moja izkušnja je – ne čakajte, odidite ob prvem udarcu! Zmogle boste!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 15. januar 2012 / 07:00

Najlepši slovenski dvorci

Veste, kakšna je razlika med gradovi in dvorci? V enih in drugih je prvotno živela fevdalna gosposka. Gradovi so po nastanku starejši, bolj utrjeni in težje dostopni, poudarjena je bil...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 24. december 2007 / 07:00

Kdor obtožuje, je nemočen

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Nasveti / ponedeljek, 24. december 2007 / 07:00

Okus po oreških in čaju

Ja, pa je napočil! Veliki dan, dan D. Nekateri prav zdaj postavljajo jaslice, drugi krasijo božično drevesce, tretji pečejo potico, morda hladijo vino ali pa ga nemara že ogrevajo, pravzaprav kuhajo....

Nasveti / ponedeljek, 24. december 2007 / 07:00

Ali je mraz ovira?

Končno je prišla, vsaj po temperaturah sodeč, prava zima, ki nekatere kar nekoliko odvrne od redne športne vadbe na prostem, medtem ko se drugi ne ozirajo na vremenske razmere in nemoteno vadijo napre...

Šport / ponedeljek, 24. december 2007 / 07:00

Kljub bronu razočarani

Naša mladinska hokejska reprezentanca do 20 let se je v sredo zvečer vrnila s svetovnega prvenstva v Rigi, kjer so se borili za preboj v elitno skupino hokeja na ledu, na koncu pa osvojili "le" tretje...

Šport / ponedeljek, 24. december 2007 / 07:00

Kranjski kegljačici ugnali svetovne prvakinje

Na božičnem turnirju dvojic v kegljanju v Železnikih sta med ženskemi slavili Silvana Belcijan in Silva Fleischman, med moškimi pa po šetih letih spet brata Benedik.