Imam moč, da zaživim na novo

Na Jesenicah so odprli prvi materinski dom na Gorenjskem. Prva stanovalka v njem je Slavica (ime je spremenjeno). Ima dva majhna otroka, deklico in dečka. Sedem dolgih let je prenašala fizično nasilje, ki ga je nad njo izvajal mož, ter psihično nasilje, ki ga je vsakodnevno izvajala tašča.

V Materinskem domu Gorenjska na Jesenicah je prostora za pet žensk in največ deset otrok, to je mamic z otroki, starimi do petnajst let, ter žensk v visoki nosečnosti. Gre za ženske, ki se znajdejo v življenjski stiski in potrebujejo začasno namestitev, niso pa v življenjsko ogrožajočih odnosih, da bi potrebovale namestitev na tajni lokaciji v varni hiši. Gre za ženske, ki podpore ne morejo dobiti v svoji družini in jim z začasnim bivanjem v materinskem domu pomagajo, da si uredijo življenje, poiščejo službo, stanovanje. Ženske, ki trpijo nasilje in bi se odločile za odhod v varno hišo ali materinski dom, lahko pokličejo na telefonsko številko 051/200 083.

»Bila sem jim kot služkinja,« se spominja Slavica, ko se ji v mislih utrinjajo spomini na vse, kar je morala trpeti vsak dan dolgih sedem let. Čisto mlada je iz tuje države prišla v Slovenijo, misleč, da je našla princa svojih sanj. A se je kmalu izkazalo, da je princ odvisnik in nasilnež, hkrati pa nebogljen kot majhen otrok, ki mu je vdana žena v nočnih urah morala brati podnapise v filmih ... Slavica mu je bila prepuščena na milost in nemilost, bila je brez službe, brez denarja, brez podpore svoje družine ... A po sedmih letih nenehnega maltretiranja, udarcev in poniževanja se je nekega dne odločila, da je dovolj. Poklicala je policijo, našli so ji namestitev v kriznem centru, nato v varni hiši, zdaj pa je z otrokoma v materinskem domu. In počasi spet sestavlja koščke svojega življenja v novo, lepšo in mirnejšo zgodbo ...

»Težko, zares težko se je bilo odločiti, da sem odšla od njega. In tudi kasneje sem imela krize. Kakšno noč, ko sta otroka spala, sem bila strahotno osamljena, zapuščena od vseh in sem ga hotela poklicati ... A ob pomoči strokovnih delavk ter pogovorov z ženskami s podobnimi izkušnjami sem krize premagala,« pripoveduje. Takoj na začetku se je borila zlasti z občutki krivde. »Na začetku sem imela strašen občutek krivde, ker sem odšla. Ves čas sem razmišljala, češ zagotovo se je spremenil, otrokoma bo lažje z očetom, naslednjič si me ne bo več upal udariti ... In stokrat sem pomislila – kaj če bi se vrnila. Vsak telefonski klic, vsako sporočilo po telefonu me je vznemirilo in vleklo nazaj.« Nasilnež namreč vselej poskuša, da bi se ženska vrnila k njemu. »Vedno te poskuša pridobiti nazaj. Točno čuti, kdaj si preplašena, kdaj te spet lahko zmanipulira. A prav s tem, ko je poskušal znova manipulirati z mano, sem spoznala, da se v resnici sploh ni spremenil.«

Pri premagovanju kriz in postavljanju na lastne noge so ženskam v veliko pomoč strokovne delavke. »Takoj so mi pomagali urediti denarno pomoč, otroški dodatek, dobila sem brezplačno pravno pomoč, odvetnico, s pomočjo katere sem speljala razvezo. Pomagali so mi pri urejanju stikov in preživnine ... Dobili smo tudi pomoč psihologinje, obiskujemo glasbeno terapijo, ki nam zelo pomaga ...«

Po Slavičinih izkušnjah so posebej dragoceni pogovori s sostanovalkami, ki imajo za sabo podobne življenjske zgodbe. Zlasti poučne so zgodbe žensk, ki so se vrnile k nasilnežu. Enkrat, dvakrat, trikrat ... »Nasilnež vedno obljublja, da se bo spremenil, in te s tem privablja nazaj. Številne ženske so se vračale nazaj. Meni je zelo pomagalo, da sem poslušala njihove zgodbe, iz njihovih izkušenj sem dobivala moč. Nekatere ženske so iskale uteho v alkoholu, nekatere v tabletah, nekatere v drugih moških. Meni pa sta bila v največjo uteho moja otroka.« Kot pravi, je šele zdaj sposobna otrokoma dati toplino, se z njima brezskrbno igrati in se veseliti življenja. »Z majhnimi koraki si želim iti naprej, najprej želim najti zaposlitev, potem stanovanje. Zdaj sem prepričana, da nihče ne sme upravljati z mojim življenjem! Sem svobodna in samostojna in v sebi imam moč, da zaživim na novo.«

In kaj bi svetovala drugim ženskam, ki prenašajo nasilje? »Vsaka ženska se mora zavedati, da je nihče nima pravice pretepati in izkoriščati. Zavedati se mora, da je dragocena oseba in da ni kriva za nasilje. Moja izkušnja je – ne čakajte, odidite ob prvem udarcu! Zmogle boste!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 14. maj 2008 / 07:00

Spalnica za mlado družino

Spalnica je z omaro pregrajena na dve ločeni enoti.

Objavljeno na isti dan


Bled / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:31

Posvoji zeleno drevo

Bled – V skladu s politiko trajnostnega razvoja so na Turizmu Bled začeli akcijo Posvoji zeleno drevo. Tako poskušajo najti nove lastnike za bodičaste smreke, ki v prazničnem decembru krasijo jezer...

Kranj / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:30

Poročilo jih je negativno presenetilo

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Varstveno-delovnega centra Kranj v letu 2016 in izdalo negativno mnenje, čemur se odgovorni v zavodu čudijo, saj so prepričani, da so v postopku re...

Kamnik / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:23

Blagoslovili kapelico sv. Barbare

Kapelico svete Barbare, ki je nekdaj že stala pred tedanjo smodnišnico in varovala tamkajšnje zaposlene, je postavila Krajevna skupnost Kamnik – center, blagoslovil pa jo je ljubljanski nadškof in met...

Zanimivosti / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:22

Na ogled tudi Miklavževi čevlji

V Krajevni knjižnici Žiri so minuli petek za uvod v praznični december odprli razstavo z naslovom Mali čevlji za velike praznike zbiratelja Franca Temelja.

GG Plus / ponedeljek, 10. december 2018 / 14:21

Na Karavankah branili severno mejo

Ob stoletnici bojev za našo severno mejo je kranjsko Društvo general Rudolf Maister s pomočjo nekaterih gorenjskih občin izdalo zbornik »Stražarji Karavank – Lojze Ude in boji za severno mejo«.