Rastline, ki prihajajo

Najbrž se strinjamo, da naša dobra, stara zelišča že kar dobro poznamo, zato se tokrat posvetimo bolj eksotičnim zeliščem. Takšna so denimo dioskoreja, tabebuja, boldo ... Izbrala sem jih, ker ne le, da v svetu uživajo velik ugled, pač pa jim je skupno tudi to, da imajo precej nenavadna imena. Počasi jih spoznavamo tudi pri nas.

Boldo proti mačku

Boldo (Peumus boldus) je rastlina, ki izvira iz čilenskih Andov, divje pa raste tudi v sredozemskem predelu severne Afrike. Liste bolda kot zelo aromatično začimbo uporabljajo v južnoameriški kulinariki, na Zahodu pa so domala nepoznani. V Boliviji, Čilu, Argentini, Braziliji, Peruju, Urugvaju in Paragvaju je zelo priljubljen zeliščni čaj iz boldovih listov. V Čilu, Paragvaju in Urugvaju ga pogosto mešajo z zelenim mate čajem. Če imate prijatelje v Braziliji ali Paragvaju, se zna zgoditi, da imajo na domačem vrtu posajen boldo. Gre za nizko drevo oziroma grm izrazito aromatičnega vonja, ki sodi v družino lovorovk. V tej družini mu delajo družbo številne znane dišavnice, denimo lovor in cimet. Liste bolda v južnoameriškem ljudskem zdravilstvu uporabljajo pri krčih v prebavilih, proti glistam, pri boleznih ledvic in mehurja, pri revmatizmu in proti malariji. Brazilci naj bi z njimi uspešno preganjali alkoholnega mačka. Z raziskavami so potrdili, da listi bolda lajšajo prebavne motnje in krče v prebavnem traktu. Priporočajo jih tudi pri lažjih obolenjih jeter in žolča. Boldo je čislan tudi zaradi močnega antibakterijskega in antioksidativnega učinka.

Dioskoreja lajša simptome menopavze

Dioskoreja (Dioscorea villosa) uspeva zlasti v Severni in Srednji Ameriki, kjer jo tradicionalno zdravilstvo močno čisla kot pomočnico pri bolečih menstruacijah in jajčnikih ter pri lajšanju porodnih bolečin. Močno vpliva na hormone, saj vsebuje steroidom podobno snov, ki so jo uporabili v prvi kontracepcijski tabletki. Po dioskoreji naj sežejo tudi ženske v menopavzi, saj pomaga vzdrževati količino estrogena. Tudi ljudje, ki jih mučita revmatizem in artritis, so navadno nad pripravki iz dioskoreje zelo navdušeni. Blažijo namreč tako vnetje kot bolečino in sprostijo toge mišice. Za zdravilne namene sta primerna prevretek in tinktura iz korenike.

S tabebujo nad viruse

Morda še niste slišali za tabebujo (Tabbebuia), gotovo pa ste že slišali za taheebo, kakor jo imenujejo Indijanci. Tabebuja je izjemno opazno in lepo cvetoče drevo, ki ga ne moremo zgrešiti, če nas pot zanese v Mehiko ali v južnoameriške pragozdove. Inki so bili prepričani, da je tabebuja pravcata panaceja, rastlina, ki je kos vsem boleznim. Posebej naj bi se izkazala pri zbijanju vročine, zdravljenju vnetij in griže, celjenju ran, celo pri premagovanju raka. Za čaj uporabljajo posušeno lubje. Čaj iz notranje strani lubja je tradicionalni pripravek v Južni Ameriki, znan po imenu taheebo ali lapacho. Lubje obnavlja celice, krepi kri, povečuje vitalnost, poživlja in pospešuje delovanje prebavnega trakta, predvsem črevesja, ledvic in mehurja. Zmanjševalo naj bi tudi stranske učinke kemičnih zdravil. Tabebuja je eden najučinkovitejših naravnih antibiotikov, ki pomaga odpravljati bakterijske in virusne okužbe, zlasti v nosu, ustih in grlu. Rastlino vse bolj uporabljajo za krepitev po preboleli virusni okužbi in pri okužbi z virusom HIV. Uspešno blaži tudi vnetja v prebavilih in mehurju ter glivična vnetja. Učinkovine, ki jih tabebuja vsebuje, naj bi zavirale tudi rast tumorjev.