Vse težji časi tudi za banke

Rezervacije in oslabitve za slaba posojila so močno oklestile dobiček bank, tega je bilo v lanskih prvih desetih mesecih 86 milijonov evrov ali skoraj 64 odstotkov manj kot leto prej.

Ljubljana – Banka Slovenije je na podlagi informacij in podatkov, ki so ji bili dostopni do konca lanskega novembra, pripravila poročilo o stabilnosti slovenskega bančnega sistema. Kot ugotavlja v poročilu, se je položaj bančnega sistema v lanskih prvih treh četrtletjih ob krčenju bilančne vsote poslabšal, na to pa je najbolj vplivalo povečanje kreditnega in dohodkovnega tveganja ter tveganja refinanciranja. Bilančna vsota bank v Sloveniji se je v devetih mesecih lanskega leta znižala za 1,2 milijarde evrov, kar je bila predvsem posledica zmanjševanja njihove zadolženosti pri Evrosistemu in pri tujih bankah in tudi nadaljevanja nizke posojilne aktivnosti. Banke so podjetjem odobravale predvsem kratkoročna posojila, kreditiranje pa so najbolj omejile banke v večinski tuji lasti, ki so imele lani tudi nižje obrestne mere kot velike domače banke. Za to je več razlogov: slovenske banke težje kot večje banke evrskega območja dostopajo do finančnih virov na mednarodnem trgu, slovenska podjetja so v primerjavi s povprečjem evrskega območja bolj zadolžena, slabše kreditno sposobna in za banke bolj tvegana, dolgotrajni so tudi postopki izterjave neplačanih obveznosti …

V bankah se je zaostrilo tudi kreditno tveganje. Delež nedonosnih terjatev se je v lanskih prvih devetih mesecih povečal z 0,8 na tri odstotke, porasel je tudi delež terjatev z zamudami nad devetdeset dni, pri tem pa so najbolj izstopala nefinančna podjetja in obrtniki. Najvišji delež nedonosnih terjatev in najvišji porast terjatev z zamudami so imele majhne domače banke, ki tudi zaradi nizke kapitalske ustreznosti in vse večje konkurence za vloge postajajo vedno bolj ranljive. Hkrati s kreditnim se povečuje tudi dohodkovno tveganje. Banke so lani v prvih desetih mesecih za oslabitve in rezervacije namenile 506 milijonov evrov ali skoraj 59 odstotkov več kot v primerljivem predlanskem obdobju. Visoki stroški rezervacij in oslabitev so močno znižali njihov dobiček (pred obdavčitvijo), tega je bilo lani v prvih desetih mesecih 86 milijonov evrov ali skoraj 64 odstotkov manj kot leto prej.

Banke bodo po oceni Banke Slovenije tudi letos izpostavljene dohodkovnemu tveganju, še zlasti v primeru, če ne bodo poživile kreditne aktivnosti, ki je precej odvisna tudi od obrestnih mer. Septembra lani so bile, na primer, spremenljive obrestne mere za nova posojila podjetjem do enega milijona evrov pri bankah v Sloveniji za 2,4 odstotne točke višje kot na evrskem območju.