Hudiči po naročilu ...

Mallorca naj bi se kopala v soncu in družba naj bi občudovala hektare in hektare razcvetenih mandljevcev. Na otoku se številne pravljice začenjajo z: Dolgo prej, preden je na Mallorci snežilo, čeravno s tem ne mislijo snega, ki sicer zapade na pogorju Tramuntana, ampak prelepe cvetove mandljevcev, ki cvetijo ne le belo, ampak tudi rožnato. Mallorčani pravijo, da je dreves okoli šest milijonov in da na njih rastejo le sladki mandlji. Odkar Amerika bombardira evropski trg z enakomerno raščenimi, belimi oreški, so manjši in rjavkasti mallorški v nemilosti, saj so dražji, a tudi veliko bolj okusni. Naj je letina dobra ali ne, mandljevci cvetijo od sredine januarja do začetka februarja in so turistična atrakcija.

A ker v Palmi rahlo rosi, naš najeti avto lenari. Dame se umaknemo v Can Joan de S'Aigo, staro slaščičarno, v kateri se mešajo slastni vonji. Če že ni pogleda na bajne cvetove, naj nam pogled potolaži vsaj mandljev kolač. Pri sosednji mizi zajetna Bavarka plane skorajda v ogorčenje, ko sliši, da je kolač holesterolna bomba. Dvanajst jajc! Me hladnokrvno naročimo nezdravost, ker izračunamo, da na kos pride manj kot eno jajce. Natakar nas pouči, da domačinke pijejo poleg polsladko penino in ne kave. Ubogamo. Zares je slasten ta:

Mandljev kolač

Gato d' ametles

za družbo

Potrebujemo: 1/2 kg olupljenih mandljev, 1/2 kg sladkorja, 12 jajc, cimet.

 

Mandlje zmeljemo, vendar ne preveč na drobno. Dodamo 6 jajc in sladkor in zmes dolgo in vztrajno stepamo z mešalnikom. Potem med stepanjem dodamo še preostala jajca, nastrgano lupino neškropljene limone in stepamo naprej, dokler ni zmes zares gosta.

Model s premerom 30 cm enakomerno namastimo, nadevamo vanj testo in pečemo v pečici, ogreti na 190 stopinj od 25-40 minut. Kolač ohladimo na mrežici in ga posujemo s sladkorjem. Nekateri Mallorčani imajo raje, če je kolač komaj okraste barve, drugi uživajo v bolj zapečenem.

Se je res zjasnilo, ali se nam samo zdi, da sije sonce, ker je kolač tako rumen. Skoraj zavriskamo, ker se sončna krogla naravnost baha z žarki. Brž v avto in proti Randi, majhni vasici, kjer stojijo na Puig de Randa trije samostani. Hrib je visok 548 m. Peš ali z avtom. Peš? Štiri ure gor in dol. Zmoremo? Zmoremo. Na koncu je bilo pet ur in pol. Pogledi pa so bili bajni na vse strani Mallorce, čeprav se mandljevci še niso povsem razcveteli. Še vse poduhovljene smo po prihodu v Algaido v mraku dobesedno padle med hudiča, imenovana Els Dimonis. Bil je 16. januar, ko Algaida slavi praznik svojega patrona Sant Honorata in plešejo tradicionalni ples »cossiersi«, pet v belo oblečenih fantov z bogastvom pisanih trakov in s čepicami, na katerih so šopi cvetja, z njimi pa starejši deček, oblečen kot ženska, ki ga vsi kličejo dama. In poleg njih omenjena hudiča z odvratno masko in pokrivalom, na katerega so pritrjeni rogovi in ušesa vola. Ko vstopimo v zares staroveško, a veliko krčmo Ca'l Dimoni (Hudičeva hiša), se zagledamo v zbirko hudičev, nabranih z vsega sveta. Hudičevo dober je tudi:

Zajec s čebulo

Conill amb ceba

za 4 osebe

 

Potrebujemo: zajca ali kunca, pol kg rdeče čebule, paradižnike, česen, sol, črn poper, olje, rožmarin, timijan, origano, 1 kozarček konjaka, 1 kozarček jereza (sherryja).

 

Zajca razrežemo na kose, solimo in popramo. Česen popečemo na olju, vendar ne sme porjaveti, nato dodamo kose zajca, oziroma kunca. Ko je meso lepo opečeno, dodamo tanko narezano čebulo in zeliščni šopek z vejico rožmarina, timijana in origana. Če nimamo svežih, si pomagamo s posušenimi zelišči po okusu. Zmešamo konjak, jerez in 1 kozarec vode, olupljene in na kosce narezane paradižnike in tako dolgo dušimo na majhnem ognju, da se čebula zmehča in je meso mehko. Kose mesa nadevamo na ogret krožnik ali v plitvo skledo in prelijemo z omako. Postrežemo s krompirjevim pirejem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 10. januar 2013 / 07:00

Gremo naprej

Zamenjali smo koledarje in startna pištola je počila. Gremo decembru naproti. Vmes pa bomo doživeli marsikaj. Januar, letošnja zima ni ravno taka, kot bi si je ljubitelj snega želel, vendar upamo...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / torek, 10. september 2013 / 13:00

Ne gre samo za telo

Že štirideset let vsak teden z druženjem ob rekreaciji pod vodstvom Poldeta Hribarja kranjski rekreativci udejanjanjo misel o zdravem duhu v zdravem telesu. Okroglo obletnico so proslavili z druženjem...

Razvedrilo / torek, 10. september 2013 / 11:00

Že deseti Živ žav

Radio Sora je v soboto praznoval 34. rojstni dan, prireditev Živ žav, s katero kranjskim otrokom polepšajo prve dni šolskega leta, pa desetletnico.

Razvedrilo / torek, 10. september 2013 / 13:00

Kositrna poroka pri Ropretovih

»Do zlate poroke je še daleč, zato naj bo žur vsakih deset let!« je rekel Grega Ropret, ki je po desetih letih zakona spet stopil pred »fajmoštra«.

Gospodarstvo / torek, 10. september 2013 / 09:12

Lesa zaenkrat še ne bodo zasegli

Prevoznike bodo v prvem mesecu obvezne uporabe prevoznic za prevoz lesa le opozarjali, potlej pa jih bodo tudi kaznovali in zasegli les.

Razvedrilo / torek, 10. september 2013 / 12:31

Z borovnicami do zdravja

Marija Frelih iz Davče bo pojutrišnjem dopolnila 90 let, ožje sorodstvo pa ji je že v nedeljo pripravilo prijetno presenečenje.