Peter Florjančič, izumitelj in svetovljan: "Bled bi moral znova postati monden, kot je že bil med vojnama." (Foto: Tina Dokl)

Svetovljanski izumitelj, ki ne počiva

Peter Florjančič, svetovni izumitelj z Bleda

Inovativnega razmišljanja se je mogoče naučiti, potem pa vseskozi trenirati. Tudi Peter Florjančič je v polni formi. Čeprav skoraj slep, si zna v glavi vse zrisati in opremiti s številkami. Nikoli ni bil redno zaposlen, nikoli ni plačeval za pokojnino in do pred leti tudi ne zdravstvenega zavarovanja. Pravi pa, da je moral vse življenje trdo delati, saj tako človek nima niti časa umreti. Tudi bogat ne sme na pokopališče, saj se potem še otroci skregajo.

Peter Florjančič se je leta 1919 rodil na Bledu v dokaj premožni družini, ki je imela v takrat mondenem mestecu ob jezeru kar nekaj hotelov. Ne takrat ne vrsto let zatem si nihče v družini, še najmanj pa on sam, ni predstavljal, da bo šel v svet in v njem pustil pečat s svojimi izumi. Obiskali smo ga pred dnevi, po dogovoru z asistentko, v njegovi pisarni v hotelu Kompas na Bledu. Da, ima asistentko in pisarno. Čilemu 91-letniku očitno peša zgolj vid. Um, s katerim se je preživel skozi življenje, nikoli namreč ni bil redno zaposlen ali plačeval socialnih prispevkov, še vedno teče kot švicarska ura.

 

Že kot otrok je pokazal trmo in zagnanost. Pri treh letih, ko ga mama ni več želela dojiti, je iz jeze odšel na Triglav. Na streho hotela Triglav, ki ga je imel v lasti stari oče. Spominja se prve svetovne gospodarske krize. Kljub težkim časom, pravi, je bilo drugače kot danes: »Ljudje so si pomagali, vsi so začeli ustvarjati iz nič, ne pa tako kot danes.« Mali Peter je šolo obiskoval na Bledu, nato Gimnazijo Poljane v Ljubljani, ker mu ni šlo, je šolanje dokončal v Kranju. Takrat se mu je odprla glava. Izumil je ročni tkalni stroj, s katerim je tkalec (tudi on sam) postal samostojen.

 

Odprl je tkalnico na Bledu in naredil blago za kostim za kraljico in tako kmalu postal tudi kraljevi dvorski dobavitelj. Zaradi tkalnice mu tudi v času vojne, do leta 1943, ni bilo hudo. Nato je začelo primanjkovati nabornikov. Vpoklicu se je izognil tako, da je v Ljubljani podkupil referenta v naborni komisiji, ki je ob njegovem imenu zapisal pokojni. Na otoku je bila za njim maša zadušnica. Kar pa ni bila njegova edina navidezna smrt. Drugič je bilo v Kitzbühlu, ko je na veliko noč leta 1943 ušel čez hribe v Švico. Čeprav ga je iskal tudi gestapo, so ga zaradi snežnih plazov razglasili za mrtvega.

 

Užival v dežju bankovcev

V Švici se je nadaljevala Florjančičeva izumiteljska pot. Izpopolnil je model tkalskega stroja, ki ga je skupaj z zagrebškim Judom, ki je bil v Zagrebu direktor zavarovalnice Phoenix, prodal Švicarjem. Dobil je prvo lekcijo trženja izuma. Iztržila sta 300 tisoč švicarskih frankov, tretjina je pripadla Florjančiču. »Uživala sva v dežju bankovcev, ki jih je vrgel v zrak. To je bilo denarja, da bi lahko kupil tri hiše,« pove. Zavedal se je, da je to posel, ne pa, da bi ostal tkalec, čeprav je bil tudi v tem uspešen. Že takrat je spoznal nekaj evropskih pomembnežev, in čeprav se mnogo zgodb iz njegovih ust sliši neverjetnih, so si dogodki sledili kot neverjetno naključje.

 

Tako je v Monte Carlu hči v igri z vodo polila enega od gostov na plaži Monte Carlo Beach. To je bil razlog, da je Florjančič spoznal člana egiptovske kraljeve familije Ilhamyja Husseina Paša. Preko njega je spoznal kralja Faruka, ustanovili so razvojno društvo Florilham, ki je imela sedež v sloviti Palace de la Scala v Monte Carlu. Prvi izum je bil razpršilec FLIRT, za katerega so dobili nagrado francoske parfumerije. Kralj Faruk je dal izdelati dva tisoč zlatih parfumskih stekleničk in jih poklonil na največjih prireditvah v Cannesu in Monte Carlu. Ko je napovedovalec povedal njegovo ime, mu je pred nogami ležal mondeni svet slavnih in bogatih, igralcev in kronanih glav, tudi podjetniki, ki so mu plačevali za njegovo delo. »Izumitelj potrebuje mir in denar, da se mu lahko kaj tudi zalomi. To mi je dal takratni Monte Carlo,« pravi Florjančič.

 

 

Čez štiristo patentov

Njegova zbirka patentov je velika. Čez štiristo se jih je nabralo v teh letih. Do Slovencev in slovenskih podjetij pa je zelo kritičen. Pravi, da se je njegovemu vabilu Paloma sicer takoj odzvala, prej pa le še pokojni predsednik Janez Drnovšek, ki ga imenuje za prijatelja. »Izum je tudi način, kako spoznati žensko ali pa, kako nekoga ogoljufati. To je v Sloveniji zelo znano,« pravi zagrenjeno Florjančič. Pri Palomi je bilo drugače. V tem podjetju so bili nad novostjo navdušeni, že leta 2012 si od novega produkta za uporabo v gostinstvu (več še ne želijo izdati) obeta kar deset milijonov evrov prometa. Obe stranki že razvijata novo idejo.

 

Pisal je tudi številnim drugim slovenskim podjetjem. Brez odziva. Prepričan je, da je tako s številnimi odličnimi idejami, inovacijami v Sloveniji. Čeprav je znanja in idej izumiteljev (ti morajo najti tudi trg za njih) dovolj, jih pri nas nihče ne jemlje resno. Tudi zato bo ustanovil Inovacijsko Razvojni Zavod Peter Florjančič, prek katerega bodo pospeševali postopek lansiranja dobrih idej na trg. Zaradi odnosa do inovatorjev pa je Florjančič do podjetij zelo kritičen: »Vse je en velik blef. Veliko jih ni vrednih nič, niti centa. Podjetje je vredno le toliko, kot plača davka.«

 

Inovativnosti se naučiš

Najboljši izumi so povsem enostavni. Zaradi preprostega filtra za kavo, ki ga je izumila Melitta Bentz, je nastalo družinsko podjetje Melitta, z ducati novih produktov pa ima danes podjetje tri milijarde evrov letnega prometa. Inovativnega razmišljanja se je mogoče naučiti, potem pa vseskozi trenirati, pravi. Tudi sam je v polni formi, čeprav skoraj slep, si zna v glavi vse zrisati in opremiti s številkami. Nikoli ni bil redno zaposlen, nikoli ni plačeval za pokojnino in do pred leti tudi ne zdravstvenega zavarovanja. Pravi pa, da je moral vse življenje trdo delati, saj tako človek nima niti časa umreti. Če imaš zdravo glavo, potem si zdrav, lahko misliš, se pogovarjaš, delaš vse, pravi. In vse našteto mora sproti trenirati. Sam to opravlja vsak dan.

 

Med štiristo patentiranimi izumi je bilo dvainštirideset takšnih, s katerimi je zaslužil. Z denarjem si je zgradil sedem hiš, najlepši je bil penthouse v Firencah, ki ga je podaril hčeri. »Vse sem zapravil, pa tudi podaril,« pove smeje. Glavno v življenju je, tudi kralj Faruk je bil takšnega mnenja, da moraš imeti odprto roko – tako lahko nekaj vanjo pade, seveda pa veliko tudi daš. Izumitelj meni, da so na svetu tri vrste ljudi: eni do smrti garajo, drugi so do smrti v skrbeh, tretji se do smrti dolgočasijo. Ker sam ni nobeden od teh, je izumitelj. Med njegovimi modrostmi je tudi ta, da, ko vam nekdo reče, da vas ima rad ali vas ljubi, odgovoriš, da tudi sam sebe ljubiš, pa tudi, kdor si želi od vas izposoditi denar, mu odgovoriš, da imaš, a ne daš, saj se ne želiš skregati. Zapravi vse, kar imaš, tako ne boš najbogatejši na pokopališču in otroci se ne bodo med seboj skregali ali težko pričakovali, kdaj boš umrl.

 

Predlogi za oživitev Bleda

Tudi sam pa včasih ni ravnal modro. Kar petindvajset let so izdelovali 'njegove' plastične okvirčke za diapozitive, ki so jih uporabljali tudi pri Kodaku, Agfi, 3M, Fujiju in drugi. Četrt stoletja so šli v promet, vse dokler ni vstopila digitalna tehnika. »Na žalost sem diaromčke (tako pravi dias okvirčkom, op. a.) prehitro prodal. Za prve tri mesece licence sem prejel borih 41 mark, zato sem šel k tovarnarju in mu ponudil, da odkupi licenco. Zahteval sem 250 tisoč mark. Odšel je, zbal sem se, da sem rekel preveč. Zelo hitro mi je prinesel ček. Zagotovo bi lahko iztržil vsaj dvakrat, trikrat več,« pove Peter Florjančič. Seveda bi, saj je kupec njegovega izuma iz naslova licenčnine vsako leto prejel kar 1,8 milijona mark.

Pa vendar se izumitelj z Bleda ne ustavlja niti danes. Serviete za Palomo smo že omenili, tu je še specialni večfunkcijski puli ovratnik – vseh prednosti nam ni želel izdati. Aqua - Sleep fit terapija je za kondicijo, izboljšanje in ohranitev zdravja. Za skupek teh elementov v terapiji so dobili nagrade na več sejmih v Sloveniji in Evropi. Vodni elementi so bili testirani na različnih inštitutih in so razviti v sodelovanju s priznanim ortopedom dr. Eberhardom Justom. Da ideja, ki se porodi sleherniku, uspe, pa je potrebna tudi sreča. Tako je Florjančič že pred 53 leti predstavil zračno blazino za avtomobile, vendar tehnologija takrat ni omogočala niti, da bi jo lahko razvili. Še danes pa takšne, kot jo je načrtoval on, na strehi in v odbijačih, ki bi onemogočala potopitev vozila, ne vgrajujejo.

Zadnjih osem let znova živi na Bledu in tudi za svoje mesto ima vrsto idej. Na lastni koži je doživel mondenost Bleda med obema vojnama, danes se huduje, da je Bled zgolj izletniško mesto. »Mesto mora imeti ponudbo, ki se ji bodo čudili tudi petičneži. Že vsaj pol stoletja je aktualno grajsko dvigalo z jezerske strani. Pa nič,« je nezadovoljen Florjančič, ki mu niso všeč niti propadajoče blejske stavbe, niti prazni hoteli, še manj pa gradnja obvoznice – on bi šel v gradnjo predora, saj s tem ne bi bilo treba kupovati zemljišč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 3. julij 2009 / 07:00

Oproščena zaradi nezakonite preiskave

Na kranjskem okrožnem sodišču so v sredo zaradi pomanjkanja dokazov oprostili 32-letnega Boštjana Razingarja in 29-letnega Amirja Bešića, obdolžena ropa in naklepanja ropa.

Objavljeno na isti dan


Tržič / sreda, 4. oktober 2017 / 22:36

Zaključili obsežno prenovo

V Domu Petra Uzarja v Tržiču so ob mednarodnem dnevu starejših slovesno odprli prenovljene prostore, investicija je stala nekaj manj kot pol milijona evrov.

Gospodarstvo / sreda, 4. oktober 2017 / 22:34

Kmečka dela na šaljiv način

V Društvu podeželske mladine Škofja Loka so v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Kranj drugo leto zapored pripravili igre z naslovom Škoda me je za u mest.

Rekreacija / sreda, 4. oktober 2017 / 22:34

Navijači te kar ponesejo k cilju

Maraton v Berlinu sodi med šest največjih na svetu in se ga vsako leto udeleži več kot 40 tisoč tekačev iz vsega sveta. Slovenskih je bilo letos 108, med njimi tudi skupina 47 tekačev z devetimi navij...

Nasveti / sreda, 4. oktober 2017 / 22:31

Klasični jabolčna pita in marmelada

Ni jeseni brez prave jabolčne pite. Še vedno je najboljša tista najbolj klasična, narejena na najbolj enostaven način. Če nam je ostalo še kaj domačih jabolk (letošnje vremenske razmere jim niso bi...

Razvedrilo / sreda, 4. oktober 2017 / 22:30

Zahvalili so se gasilcem

Petkovo odprtje novega dela kranjske Qlandie je zaznamoval pester glasbeni program v družbi gostov BQL, Mance Špik in Ines Erbus, v McDonald’su pa so dan pred tem predstavili nove linije burgerjev.