Gospodarji lastne usode

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sreda, 29. december 2010 / 06:00

Triindvajsetega decembra 1990 smo na plebiscitu izrazili podporo samostojni državi, 26. decembra je takratna skupščina razglasila rezultat referenduma. Z državno proslavo obudili spomin na te dogodke.

Ljubljana - Na plebiscitno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev. Plebiscitno odločitev smo Slovenci udejanjili z razglasitvijo samostojne države Republike Slovenije 25. junija 1991. Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku samostojnosti in enotnosti je bila natanko na 20. obletnico plebiscita: 23. decembra v Cankarjevem domu, kjer so tega dne odprli tudi razstavo o tem zgodovinskem dogodku. Slavnostni govornik na državni proslavi je bil predsednik vlade Borut Pahor. S plebiscitom, ki je »fenomenalno zaključil lok graditve slovenske nacije in države«, smo Slovenci postali gospodarji svoje usode, je dejal slavnostni govornik. Ko se je dotaknil demokratičnih procesov v takratni Evropi in v Sloveniji, je poudaril vlogo koalicije pomladnih strank Demos z Jožetom Pučnikom na čelu. Ta je združila idejo o demokraciji in o samostojnosti slovenske države. O Sloveniji je dejal, da je rojena pod srečno zvezdo, da pa pridejo časi, ko jo zakrijejo nevihtni oblaki. Zdaj so taki časi, a skupaj jih bomo pregnali in znova uzrli srečno zvezdo, je prepričan Borut Pahor. Spregovoril je o uspehih, ki jih je Slovenija dosegla od osamosvojitve do danes, pa tudi o manj svetlih plateh naše sedanjosti in o nezaupanju, ki se krepi zlasti v kriznih časih, ko zgodba o uspehu Slovenije v času tranzicije dobiva manj bleščečo podobo. Spregovoril je o kratkoročnih in tudi dolgoročnih ciljih sedanje vlade, usmerjenih v skupno dobro državljank in državljanov, kar se morda zdi v času globalne krize težko.

Pred osrednjo proslavo je bila slavnostna seja državnega zbora, na kateri je predsednik Pavel Gantar med drugim dejal, da odločitev za plebiscit sodi med nosilne stebre slovenske državnosti. Šlo je za tvegano, a pravo odločitev, ki nam je omogočila, da se je Slovenija ustavno-pravno vzpostavila kot suverena država. Političnim strankam in poslanskim skupinam tedanje skupščine je pred dvema desetletjema uspelo preseči ideološke, politične in idejno-nazorske razlike, kar kaže, da je bila takratna politična elita sposobna preseči ideološka nasprotja in prepoznati javni interes. Tudi Gantar je spregovoril o aktualnem stanju v državi in o krizi legitimnosti najpomembnejših državotvornih institucij.

V cerkvah so bile ob prazniku maše za domovino, spomin na zgodovinske dogodke pa so praznovali tudi po Sloveniji. Letošnji praznik pa je zaznamovalo tudi nekaj manj prijetnih dogodkov. Najprej je politike razdvojil plakat s stisnjeno rdečo pestjo, ki naj bi povezal 20. obletnico plebiscita in 70. obletnico ustanovitve OF, nato sta Janez Janša in Lojze Peterle odklonila, da bi sodelovala v častnem odboru za pripravo praznovanj, ki se bodo vrstila ob obletnici osamosvojitvenih dogodkov. Tik pred proslavo so se ogorčeno oglasili tudi nekateri slovenski pesniki, ki jih organizatorji niso povabili k branju pesmi na osrednji prireditvi. Kljub vsemu, kar se je dogajalo pred proslavo in nazadnje celo lažnemu alarmu, da je v Cankarjevem domu nastavljena bomba, je praznik naposled minil v dostojanstvenem duhu.