Podprli načrte za smučišče

Svetnike so na zadnji seji seznanili s projektom, ki predvideva ureditev novega žičniškega sistema v Bohinjski Bistrici.

Bohinjska Bistrica – Podpiramo vaše načrte in verjamemo, da vam bo glede na vse, kar vam je že uspelo uresničiti v Bohinjski Bistrici, tudi tokrat uspelo, bi lahko na kratko strnili razpravo svetnikov po predstavitvi načrtov za novo smučišče. Besede so bile namenjene Boštjanu Čoklu, direktorju MPM Engineeringa, ki se namerava po gradnji vodnega parka in eko hotela v Bohinjski Bistrici lotiti še ureditve največjega smučišča v Sloveniji. Novo smučišče bi se na eni strani navezalo na obstoječe smučišče na Soriški planini, na drugi strani na smučišče Kobla, na leto pa naj bi v Bohinj privabilo od 150 do dvesto tisoč smučarjev.

»Na začetku sem bil do ideje tudi sam skeptičen, a verjamem, da če jo komu uspe uresničiti, jo bo Boštjanu Čoklu,« je poudaril župan Franc Kramar in dodal, da je ideja fantastična in pomeni dodano vrednost za celotno gospodarstvo v Bohinju. Ob tem je Boštjan Čokl priznal, da se je zavedal, da se bo ideja marsikomu zdela utopična, sploh ker predvideva, da se bo po novih smučarskih progah mogoče spustiti že konec decembra 2012. »V Bohinjski Bistrici imamo hotel in vodni park, vitalnega pomena za to območje pa je tudi smučišče. Ker se s Koblo nič ne premakne, smo pripravili projekt novega sodobnega smučišča.« Svetniki so bili ideji o novem smučišču zelo naklonjeni, saj kot so večkrat poudarili, zaupajo investitorju, ki je v Bohinjski Bistrici izpeljal že dve obsežni naložbi, ki so ju na začetku mnogi prav tako sprejeli z zadržki. »Ne dvomim, da bodo projekt izpeljali, saj je investitor že dokazal, da zna delati,« je poudaril Dušan Vučko in dodal, da bodo s tem dolgoročno zagotovili resničen razvoj turizma v Bohinju. Darja Lazar je pripomnila, da to pomeni tudi odpiranje novih delovnih mest v Bohinju, Jože Sodja pa je izrazil pomislek, da se ne bi zapletlo, ker bi kdo hotel pretirano zaslužiti, saj naj bi proge urejali tudi na ta čas zasebnih zemljiščih. Boštjan Čokl je pojasnil, da na teh zemljiščih prevladuje precej nekakovosten gozd, z novim projektom pa bi tu znova lahko zaživeli pašniki. V največji meri je lastnica zemljišč Cerkev, upa pa na sodelovanje vseh, saj je to, pravi, v interesu celotne regije.