Merfinovci so nas oropali

Tako Janez Bohorič o razlogih za večji del Savine letošnje izgube, kot tudi o prodaji premoženja za izboljšanje kratkoročne likvidnosti. Ne prodajajo le Abanke, načeloma je za pravo ceno naprodaj vse.

Zoran Jankovič je večkrat poudaril, da je treba odstopiti leto dni prej, preden je prepozno. Vi ste se lani upokojili, lahko bi odšli, ko je imela Sava velik dobiček, letos pa bo imela večjo izgubo. Vam je žal, da niste odšli pred letom?

»To presodite sami. Menim, da za odhod ni bilo razlogov. To, kar nekateri razglašajo v teh dneh, da Sava zadnja leta tone v izgubah, je laž. Do letos izgube nismo imeli, tudi letošnja izguba ni poslovnega izvora, ampak so nas oropali. To je bil rop stoletja na Gorenjskem.«

Kdo vas je oropal?

»Družbeniki Merfina in banke, ki so pomagale pri prevzemu Merkurja in financiranju Merfina, ko pa so ugotovili, da se zadeva ne bo izšla, so s privolitvijo vodstva Merkurja kredite prenesli z Merfina na Merkur ter tako znižali kapital Merkurja in oškodovali delničarje Merkurja, med njimi predvsem Savo, ki je bila takrat s svojimi 20 odstotki poleg Merfina največja delničarka Merkurja. Mi smo imeli z Merfinom sklenjeno opcijsko pogodbo za prodajo naših delnic Merkurja po prevzemni ceni 405 evrov na delnico, kupili smo jih po 161 evrov na delnico. Ob uresničitvi opcijske pogodbe bi bil to posel stoletja. Niti na misel nam ni prišlo, da se to ne bo zgodilo, še manj smo pričakovali, da bodo Merkurju pobrali kapital, čeprav je bila petina kapitala našega!«

Zakaj ne podate odškodninskih tožb?

»V tem trenutku je naša osnovna skrb posvečena vnovičnemu zagonu prodaje v Merkurju in dolgoročni sanaciji Merkurja. Tožbe lahko počakajo. Vprašanje pa je, kdaj in od koga bomo odškodnino lahko iztožili. Lahko je krasti, ko imaš na kupu, mi si bomo pa težko ta znesek povrnili od stotih družbenikov Merfina, vpletene pa so tudi banke, od katerih je odvisna tudi Sava. Pri 40-letnih izkušnjah v gospodarstvu si znanja za ukrepanje v takem primeru nisem pridobil. Ni prav, da se našo naložbo v Merkur sedaj ocenjuje kot slabo poslovno potezo. Na srečo gre v tem primeru za enkratni dogodek, ki je boleč, vendar Save ne more spraviti na kolena. V preteklih letih smo ustvarili toliko rezerv iz dobička, da bo z njimi lahko Poslovna skupina Sava pokrila letošnjo izgubo, pa tudi dividendne politike zaradi tega ne bomo spreminjali.«

Zaradi izgube vrednosti naložbe v Merkur ste sedaj likvidnostno ogroženi v Savi. Prvotne zamisli o združitvi Abanke in Gorenjske banke pa prehiteva samostojna prodaja Abanke.

»Ob tem, ko imamo dovolj premoženja, ko smo lastniki Abanke, Gorenjske banke, dejavnosti Gumarstva, Turizma in Nepremičnin, smo zaradi letošnjih dogodkov kratkoročno likvidnostno prizadeti. Kdor bo seštel naše prihodke, zadolženost in obresti na kredite, bo ugotovil, da pritok denarja iz tekočega poslovanja trenutno ne zadošča za poravnavo obveznosti. Zato moramo nekaj prodati. Najprej Abanko.«

Zakaj je prva Abanka?

»Za nakup Abanke smo se kot največji lastniki Gorenjske banke odločili z namenom, da obe banki združimo. Zato smo vzeli približno 130 milijonov evrov kredita. Za to plačujemo približno sedem milijonov obresti letno, milijon evrov dividend letno pa ne zadošča niti za kritje obresti. To nam poslabšuje rezultat in povečuje likvidnostne težave. Ker se nam z drugimi delničarji ni uspelo dogovoriti za združitev obeh bank, smo se odločili banko prodati.«

Ali prodaja Abanke s konzorcijem teče, kot ste načrtovali? Mimo vas se vpleta Zavarovalnica Triglav …

»Zaenkrat teče vse po načrtu, k dogovoru za prodajo Abanke pa smo povabili tudi Zavarovalnico Triglav, ki pa nam v zvezi s tem še ni odgovorila. Konzorcijsko pogodbo o skupni prodaji Abanke je naš nadzorni svet potrdil v sredo in nadomešča prej podpisan sporazum o skupni prodaji.«

Je naveza trdna?

»Je.«

Pa vendar Zavarovalnica Triglav skače v vaše načrte, saj ji je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaukazala objavo prevzemne ponudbe za Abanko.

»Zgodila se jim je nerodnost, še vedno pa so vabljeni v naš konzorcij, ko bo mimo njihov poskus prevzema Abanke. Menim, da ga za 50 evrov na delnico ne morejo izvesti, skupaj lahko iztržimo veliko več. Zavarovalnica se lahko priključi našemu konzorciju ali pa proda delnice našemu kupcu, ki bo prav tako moral objaviti prevzemno ponudbo.«

Ali imate stike s potencialnimi kupci? Bi lahko Abanko prodali v nekaj mesecih?

»Nimamo neposrednih stikov, saj smo za to najeli agente, ki bodo to delo opravili za nas profesionalno. Krog potencialnih kupcev je izjemno velik, prodaja pa v takih primerih ne more hitro steči, saj je potrebnih pripravljalnih postopkov precej, pa tudi pogajanja zahtevajo svoj čas. Naš načrt je, da Abanko prodamo v pol leta, lahko pa se postopek za kakšen mesec tudi zavleče.«

Bo imela Sava čez leto dni velikanski dobiček?

»Ne. Prodaja premoženja bo Savi omogočila razdolžitev. Če bi dobili toliko, kot smo plačali za Abanko, bi se lahko razdolžili za več kot tretjino vseh naših dolgov, ki danes znašajo okoli 350 milijonov evrov. S tem pa bi se izboljšala naša kreditna sposobnost, vrata bank bi postala odprta za nove kredite in Sava bi lahko šla v nov razvojni ciklus. Za prihodnje leto sicer načrtujemo zmerno rast prodaje in dobiček okoli 13 milijonov evrov.«

Bi lahko prodajali tudi premoženje iz dejavnosti Turizem?

»Tudi v Turizmu lahko kaj prodamo. Kot rečeno, je načeloma naprodaj vse, vendar tudi v zvezi z dezinvestiranjem in na splošno finančnim prestrukturiranjem pripravljamo posebno strategijo.«

Gumarstva, ki vam prinaša zlata jajca, najbrž ne boste prodali?

»Donosno Gumarstvo je zadnje, kar bi prodali, saj smo iz nedonosne dejavnosti ustvarili svetovnega nišnega liderja na številnih področjih. V dejavnosti Turizem imamo veliko premoženja, od katerega bi ga vsaj del lahko pogrešali. Poglejmo Bled. Imamo petzvezdični Grand hotel Toplice, h kateremu organizacijsko spada tudi hotel Jadran, po kakovosti storitev pa tja zagotovo ne sodi, zato bi ga lahko prodali. Enako velja tudi za hotel Trst v bližini obeh prej imenovanih. S takšnimi prodajami bi lahko pridobili nekaj milijonov evrov, vendar ne takoj in ne za vsako ceno. Ob morebitni realizaciji bi te prodaje še dodatno izboljšale finančni položaj Save.«

Ali tudi imenovanje Narata pomeni finančno in poslovno reorganizacijo Save?

»Da, prav zato se veselimo Mateja Narata, izkušenega bančnika, ki bo lahko uspešen pri pripravi in izvedbi finančnega prestrukturiranja Save. Imenovali smo tudi posebno skupino, ki ima nalogo pripraviti plan in strategijo finančno-poslovne reorganizacije.«

Kdaj bo imenovana polna nova uprava?

»To je vprašanje za predsednika nadzornega sveta, saj bo nadzorni svet na predlog novega predsednika uprave, ki bo mandatar, imenoval novo upravo. «

Kaj pravite na potezo lastnikov Save, ki so se odločili za prodajo Save?

»Te delničarje dobro razumem, saj so v podobnem položaju z delnicami Save, kot smo tudi mi z delnicami Abanke. Želimo jim, da bi delnice Save čim bolje prodali in to strateškemu lastniku, ki bi podpiral nadaljevanje razvojne strategije Save. To bi pomagalo tudi k dvigu cen delnic Save na borzi, kjer je promet z delnicami Save minimalen, cena pa ne odraža dejanske vrednosti. Knjigovodska vrednost delnice Save, ki je konec septembra znašala 175 evrov, je na spodnjem robu cenitvene vrednosti Save, na borzi pa se cena giblje več kot polovico nižje.«