Pesem, ki osrečuje milijone

Mlademu duhovniku Josephu Mohru in organistu Franzu Xaverju Gruberju se na sveti večer leta 1818 še sanjalo ni, da bo njuna božična pesem svetovna uspešnica, ki jo pojejo na vseh celinah sveta.

Dan pred božičem leta 1881 je bil mladi duhovnik v vasici Oberndorf na Salzburškem oziroma Solnograškem, kot so takrat temu delu sedanje Avstrije rekli na Kranjskem, Joseph Mohr na trnih. Kot že mnogokrat prej so se prav zadnji dan pred božičem spet pokvarile orgle v cerkvi svetega Nikolaja. Vlažna notranjost cerkve zaradi poplav, ki jih je povzročala narasla reka Salzach, jih je tokrat dokončno utišala. Sveti večer se je bližal, župnik pa ni vedel, kaj naj stori s polnočnico. Nasvet in pomoč je iskal pri učitelju in organistu Franzu Xaverju Gruberju iz bližnjega Arnsdorfa, ki je pogosto sedel tudi za orgle v Nikolajevi cerkvi v Oberndorfu. Župnik Mohr se je spomnil na svojo pesem o jaslicah in božični noči, ki jo je napisal dve leti prej, leta 1816, ko je živel še v Mariapfarru v južnem delu Salzburga. Pokazal jo je Gruberju. Ta je vzel pisalo in začel na notni papir pisati melodijo. Opolnoči so jo v Nikolajevi cerkvi v Oberndorfu prvič zapeli. Župnik Joseph Mohr je z zborom pel tenor, Franz Gruber pa je igral na kitaro in pel bas. Ljudje, ki so bili pri maši, so bili presenečeni in navdušeni. To je bila prva izvedba Svete noči, blažene noči, najbolj preproste, iskrene in doživeto napisane božične pesmi.

Joseph Mohr in Franz Xaver Gruber je kasneje nista posebej pogosto izvajala. Zanju je bila predvsem spomin na sveto noč leta 1818. Ko so orglarski mojstri s Tirolske popravili orgle v Oberndorfu in jim je Gruber zaigral tudi božično pesem, se ji je odprl svet. Tirolci so jo uvrstili kar med svoje ljudske pesmi in z njo nastopali tudi na Bavarskem. Sveta noč bi skoraj postala »tirolska«, če ne bi takratni bavarski kralj zahteval dokazov o nastanku pesmi in med ljudi, od katerih je želel zvedeti resnico o pesmi, ne bi uvrstil tudi Gruberja. Ta je posredoval kralju in škofom zgodbo o nastanku pesmi in njen izvirni notni zapis.

Po letu 1840 se je pesem silovito širila po Evropi. Ko pa je prišla v Združene države Amerike in je bila prevedena v angleščino, je dokončno osvojila svet. Preprosto pesem o jaslicah in sveti noči so doslej prevedli v več kot 300 jezikov, med božičnimi in novoletnimi prazniki pa jo pojejo na vseh celinah sveta.

Spomin na Gruberja in Mohra

Na Salzburškem so ohranili spomin na avtorja Svete noči. Številni izletniki obiščejo kraje, kjer sta živela Joseph Mohr in Franz Xaver Gruber in kjer je nastala pesem Sveta noč. V programe obiskov prazničnega Salzburga so vključeni tudi kraji, povezani s Sveto nočjo. V Halleinu, kjer so se tako kot v številnih krajih na Salzburškem preživljali s kopanjem soli in je od Salzburga oddaljen dobrih petnajst kilometrov, je v hiši ob župnijski cerkvi, v kateri je stanoval in leta 1863 v starosti 76 let umrl Gruber, urejen muzej Sveta noč. Pisec melodije Svete noči se je v Hallein preselil iz protesta, ker mu oblasti niso dodelile uglednejšega učiteljskega mesta v Salzburgu. V muzeju so na ogled Gruberjevi osebni predmeti, notni zapisi in fotografije Halleina in Oberndorfa iz časa njegovega življenja in primerki značilnih jaslic s Salzburškega. Središčni prostor je namenjen vitrini s kitaro, na katero je na sveti večer leta 1818 prvič zaigral Sveto noč. Na ugledno mesto so postavili njegov mavčni doprsni kip, ki ga je iz spoštovanja do someščana naredil domačin, kipar profesor Hans Baier. Pred muzejem pa je grob, v katerega so junija leta 1863 pokopali organista, ki ga je zgodovina samo zaradi ene pesmi vpisala med najslavnejše glasbenike sveta.

V Oberndorfu, v kraju ob z nasipi umirjeni reki Salzach, na meji z Nemčijo (Oberndorf je z železnim mostom povezan z mestom Laufen na nemški strani), cerkve svetega Nikolaja, v kateri so prvič zapeli Sveto noč, ni več. Zaradi stalnih poplav in številnih poškodb so jo porušili in na drugi strani reke Salzach leta 1906 zgradili novo, tudi Nikolajevo. Na staro spominja nekaj ruševin in nova kapela na vrhu grička. Njene stene in barvna okenska stekla spominjajo na Franza Xaverja Gruberja in Josepha Mohra in na njuno pesem, ki je osvojila svet. Pred kapelico vsako leto 24. decembra ob petih popoldne z nastopom pevskega zbora obudijo spomin na predbožični dogodek leta 1818.

Tržičani so jo peli prvi

O širjenju božične pesmi na Slovensko ni veliko trdnih podatkov. V javnosti kroži več inačic. Po eni naj bi jo v slovenščino prvi prevedel Silvester Radoslav, ki je bil rojen leta 1841 na Vrhniki, umrl pa je leta 1923 v Vipavi. Čeprav je bil uspešen obrtnik, najprej mizar, nato pa pek, se je ukvarjal s pesništvom in prevajalstvom. Naslov njegovega prevoda ni bil Sveta noč, ampak Pri jaslicah. Po drugi so pesem prvič, sicer v nemščini, zapeli gimnazijci v Novem mestu. Po tretji in najbolj verjetni inačici pa naj bi pesem o Sveti noči v slovenščino prevedel Jakob Aljaž, ko je bil kaplan v Tržiču, kjer so pesem leta 1871 na sedanjem slovenskem ozemlju tudi prvič zapeli. Tako kot drugje je tudi pri nas postala in ostala Sveta noč najbolj priljubljena božična pesem.