Kaj naj oblečem za v šolo?
V Slovenskem šolskem muzeju Ljubljana je na ogled razstava z naslovom Kaj naj oblečem za v šolo?
Spomini mi sežejo nazaj, v 80. in 90. leta prejšnjega stoletja, ko sem gulila šolske klopi. Ko sem oboževala kavbojke, ki smo jih z vznemirljivim strahom 'švercali' iz Italije. Na misel mi pridejo 'špichoze' in tisti dolgi vijolični pulover z zlatimi nitkami – poseben trend, ki sem ga posvojila od mami. Številne se boste spomnile, kako smo v 80. letih ritmično poskakovale v dresih, barvastih žabah in gamašah. Modna vadba je bila aerobika. Srednjo šolo smo bolj ali manj turbulentno zvozili skozi različne subkulturne usmeritve. Predvsem pa smo se zelo trudili, da bi bili drugačni, da bi si izborili najpomembnejši košček pozornosti na tej Zemlji. Je danes kaj drugače? Spomini puščajo sled. So živi in prijetni. Šolske fotografije nas spomnijo, kako smo bili videti, kako smo se oblačili in priznajmo si, da prebudijo tudi simpatije iz šolskih dni. Saj poznate zimzeleno melodijo, bila si (spet) ti, ljubezen iz šolskih dni.
Na šolskih fotografijah so zabeleženi prav posebni spomini, ki jih lahko prebudimo v še bolj poglobljeno obravnavo in spoznamo zgodbe, ki so raznolike in večplastne. V torek, 23. novembra, je razstavo odprl dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport. Tema razstave je vsakomur blizu in bolj ali manj poznana. Bodisi, da ob njej obujamo spomine, bodisi, da vsako jutro razmišljamo, kaj bomo oblekli za v šolo in po polni omari iščemo odgovore.
Razstava nas popelje v zgodovino šolske mode iz druge polovice 19. stoletja. Prvi tematski sklop prikazuje originalna oblačila učiteljev in učencev, ki jih poleg Slovenskega šolskega muzeja hranijo še drugi muzeji in zasebni zbiralci. Drugi sklop, ki nosi naslov: "Kako bi bilo, če bi ponovno oživele?", pa predstavlja rekonstrukcijo starih oblačil učiteljev in učencev. Oblačilne podobe so izdelale dijakinje 4.c razreda Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana pod mentorskim vodstvom profesoric Alenke Podlogar in Karmen Klobasa. Naloga je bila zamišljena kot vedoželjno raziskovanje oblačil šolske mode in analiza nekaterih še ohranjenih arhivskih oblačil. Ker smo izvedbene vire črpali predvsem iz zgodovinskih zapiskov in fotografij, je bila potrebna še posebna previdnost pri interpretaciji oblačilnih kosov. Posebno pozornost smo namenili razlikovanju oblačil med oblačili učiteljic in učiteljev, mestnimi in vaškimi šolarji, med premožnimi in revnimi. Razlike se kažejo v izboru materialov, načinu krojenja in šivanja. Kar nekaj težav smo imeli pri otroški konfekciji, saj je bila zelo nerazvita. V navadi je bilo, da so otroško obleko naredili kar iz obleke odraslega in pogosto so bila ta oblačila premajhna, preozka in prekratka. Pri otroških oblačilih smo se usmerili tudi v ročno izdelane detajle, kot so gumbnice, okraski okrog žepov, ovratnikov, nakazali smo ekonomično porabo blaga, saj so v tistem času skrbno porabljali vsak košček. Oblačilno zgodbo je nadgradila tudi Srednja frizerska šola Ljubljana. Pod vodstvom Vere Pestotnik in Romane Marolt so izdelali frizure po starih fotografijah. Nastalo je tudi novo kiparsko delo Alenke Vidrgar – šolar iz druge polovice 19. stoletja. Razstavo dopolnjuje še pogled v šolska berila in razgled v šolske muzeje po Evropi skozi čas, kar sta pripravila Valentina Tominec in dr. Branko Šuštar.
Sklepna misel, ki se mi poraja ob zaključku, je usmerjena v vitalnost in kakovost muzejske razstave, ki se zrcali v prepletu številnih sodelavcev, ki jih je združila avtorica razstave mag. Marjetka Balkovec Debevec. Skupna raziskovanja in analize nas povezujejo v razmišljanju in piljenju novih idej.
Vprašanje, kaj naj oblečem za v šolo, je sodobno, saj si ga vsako jutro zastavljajo mnoge šolarke in šolarji pa tudi učitelji. Ker imamo mnogo več, kot so imeli nekoč, se moj odgovor glasi: "Oblecite se sodobno, spodobno, s spoštovanjem do sebe in drugih." Marsikateri odgovor, kako preprosto je to lahko, pa boste našli tudi na razstavi, ki vas bo peljala skozi vznemirljive spomine preteklosti.