Morski krožnik severa ali labsakaus
Nekajkrat sem bila v zimskem času v nemškem Bremnu in okolici. Nikoli ni bilo snega, temperature pa okoli -10 do -15 in snežinke so v tenkih plasteh nadomeščali kristali sreža. Vse se je bleščalo, ko smo se vozili proti Bremerhavnu, kjer se v starem pristanišču bohoti jadrnica Seute Deern. Seute Deern pomeni v nizki nemščini sladka deklica, ki ima nenavadno galionsko figuro, plavolaso severnjaško dekle, oblečeno v rdeče krilo z modro obrobo spodaj, v belo srajco in moder lajbič. 61 metrov dolga in 11,3 metra široka jadrnica s tremi jambori, površina jader je znašala 1.418 kvadratnih metrov, je menjajočim se lastnikom velikokrat povzročala preglavice, saj ni bila najbolje narejena, ko so jo 1919 splavili v delti Misssissipija.
Čeprav je ni mogel rešiti noben kapitan, je lepotico rešila ne-morska deklica, pogumna gostinka, ki je ladjo odrešila viharne preteklosti, jo za zmeraj privezala k pomolu in z veliko mero okusa in domiselnosti dala njeno notranjost predelati v restavracijo. A ker je ladijska podoba na zunaj ostala popolnoma nespremenjena, je zasidrana tudi kot muzejska ladja nemškega pomorskega muzeja. Seute Deern je danes gastronomsko središče Bremerhavna in v nekdanjih kapitanovih prostorih lahko praznujete veličastno poroko (če imate primeren žep), sicer pa se gost v vseh prostorih počuti, kakor da je res na plovbi. Ob mizi, kjer smo sedeli, je bil v vitrini model precej starejše jadrnice na bleščeči gladini. Ko smo iz zapeljivega, a tudi nenavadnega jedilnika izbirali, s čim bo kdo razveselil svoj želodec, sta prijatelja rekla: »No, pa naroči labskaus.« Mojemu nememu vprašanju je sledilo pojasnilo: »Laubskaus je mornarska jed, sestavljena iz jestvin, ki so jih na ladjah imeli in je seveda cenjena v severnonemških obalnih krajih. Labskaus je morala znati skuhati vsaka punca, če se je hotela ozreti za ženinom. Seveda je receptov skoraj toliko kot krajev.« In res sem se odločila, da na »sladki deklici« pokusim jed, s katero so odganjali glad vse prej kot nežni mornarji. Zdelo se mi je zelo dobro in že najdem kakšno priložnost, da labskaus večkrat skuham. Namesto prekajene govedine je kdaj pa kdaj dobra tudi nemastna svinjina. Še največ preglavic mi delajo kroglice iz kuhane rdeče pese. A s posebnim nožkom ukrotim zmuzljive žogice in ko je labskaus postrežen, je videti miza pisana in zanimiva. Vino na jed ni ravno uglašeno, bojda pijejo mornarji in nemornarji ob labskausu pivo ... A ja, prijatelji so dodali, da je jed priporočljiva tudi dan zatem, ko si vozil barko (v slovenskem pomenu besede).
Mornarski labskaus po bremenhavensko
Za 4 osebe potrebujemo: 4 kisle kumarice, 600 g prekajene govedine (prsni del), 1 kg olupljenega krompirja, 1-2 žlici maščobe, 50 g čebule, 50 g na kocke zrezanih in kuhanih kumar, 50 g na kocke zrezane, kuhane rdeče pese, sol, poper, gorčica, 4 vloženi rusliji, 12 majhnih kroglic rdeče pese, 4 jajca na oko.
Meso kuhamo približno dve uri in ga damo hladit v pekač. Vodo, v kateri se je kuhalo meso, prihranimo. Krompir skuhamo, meso pa natrgamo ali grobo zmeljemo v strojčku.
V ponvi segrejmo maščobo in prepražimo čebulo, vendar ne sme porjaveti. Dodamo natrgano meso in zalijemo s polovico vode, v kateri se je kuhalo; potem dodamo kumaro in rdečo peso ter zavremo. Kuhan krompir zrežemo na manjše koščke in ga damo k mesu. Če je labskaus pregost, dodamo še malo osnove.
Kisle kumarice, ruslije in 12 kroglic rdeče pese dekorativno razdelimo na manjše krožnike.
Labskaus postrežemo na ogretih krožnikih, na vsako porcijo pa položimo še lepo ocvrto jajce na oko. Pa dober tek!