Andrej Polenec: "Prihodnje leto načrtujemo že doseganje rezultatov kot pred krizo." (Foto: Gorazd Kavčič)

Letos rast, a pod pričakovanji

Iskratel je letos rasel počasneje od pričakovanj vodstva. V prihodnjem letu že načrtujejo doseganje rezultatov kot v letih pred krizo.

Iskratel je v sodelovanju s konzorcijem podjetij iz Tehnološkega parka Ljubljana oddal vlogo na razpis gospodarskega ministrstva za podporo gospodarskega središča IKT. Poleg razvojnega IKT centra želijo ustvariti tudi pogoje za ustanovitev IKT parka, kjer bodo mikro podjetja lahko začela svojo rast – tudi s pomočjo Iskratelovih laboratorijev in sklada tveganega kapitala.

Kranj – V skupini Iskratel bo konec leta približno 1050 zaposlenih, od tega 250 v desetih odvisnih družbah po vsem svetu. Letos so v proizvodnjo uvedli za deset odstotkov novih proizvodov, prihodnje leto bo takšnih približno tretjina. Po velikem padcu obsega prodaje in zmanjšanju števila zaposlenih ob nastopu krize naj bi prihodnje leto zrasli za polovico, kar bi bilo približno na obsegu prodaje prejšnjih let. V zadnjih dveh tednih je Andrej Polenec, glavni direktor podjetja Iskratel, v Ruski federaciji podpisal štiri memorandume o sodelovanju. Kaj tovrstni sporazumi pomenijo za poslovanje Iskratela?

»Z njimi pospešujemo in povečujemo sodelovanje z ruskimi telekomi, najpomembnejši je vseruski Svjazinvest, kar se danes odraža v dobri polovici našega prometa. Prek sporazumov smo navezali tudi prve stike z novimi vodilnimi v teh podjetjih, ob strani nam je stal tudi ruski minister za telekomunikacije in množične medije, z naše strani pa minister Gregor Golobič.«

Vam politika ob strani pomaga pri doseganju poslov?

»Gre za specifičnost naše panoge. Telekomunikacije so občutljive, imajo svojo težo, še posebej na vzhodu, kjer so telekomi večinoma v državni lasti. Živimo v dobi tehnoloških prelomov, kjer se proizvodi ne uporabljajo deset ali dvajset let, menjajo se vsakih nekaj let, ob novi generaciji pa so prisotni vedno novi proizvajalci. S sklenjenimi memorandumi kažemo, da smo na obeh straneh pripravljeni na nove izzive.«

In po drugi strani lahko vsakih nekaj let prodate nekaj novega.

»Ne, ne. Iskratel letos v razvoj vlaga dvajset milijonov evrov, kar je ogromno in morda celo presega naše zmožnosti. Po drugi strani so to investicije v prihodnost. Z menjavo proizvodov lahko kupce navdušimo z dosedanjimi izkušnjami, kvaliteto in dokazilom, da znamo razvijati za prihodnost. V Iskratelu imamo že pripravljenih za približno 35 odstotkov novih proizvodov za prihodnje leto. Na ta način naj bi promet z Rusijo v letu 2011 z letošnjih 35 milijonov povečali na 45 do 50 milijonov evrov. Še vedno bo to manj kot pred krizo.«

Kako ste poslovali letos?

»Glede na šokanten padec v letu 2009, smo menili, da bo letošnja rast večja. Žal nismo bili uspešni, čeprav se rezultati v zadnjih mesecih le popravljajo in tako kaže, da bomo letos dosegli desetodstotno rast. V času krize so se namreč investicije v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) povsem ustavile. Širokopasovna omrežja, ki so glavno vodilo razvoja, so telekomi v tržno zanimivih predelih (mestih) že zgradili, investicije na ruralna območja pa zamrznili. Menimo, da bo cikel rasti in investicij znova oživel že prihodnje leto.«

Letos dobiček bo? Bo tudi božičnica za zaposlene?

»Tekoče poslovanje še ni izravnano, prekmalu je za napoved dokončnih rezultatov. Kar pa se božičnice tiče, bo simbolna v višini tristo evrov.«

Pred dnevi ste na strehah podjetja odprli sončno elektrarno. Zakaj tovrstna investicija v času krize?

»Zaradi pogojev, ki za zdaj še veljajo pri premijah za proizvodnjo električne energije, smo morali nekoliko pohiteti. Sončna elektrarna je ena največjih na Gorenjskem, nazivna moč je 119 kilovatov, kar zadošča za potrebe 35 gospodinjstev. Investicija v elektrarno je prav gotovo danes ena najbolj zanesljivih naložb in naj bi se povrnila v osmih letih. Podjetje je ekološko usmerjeno, imamo veliko strešnih površin na starejših stavbah, zato je bila odločitev lahka.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sobota, 1. februar 2020 / 19:34

V imenu ljudstva

V nedeljo na male zaslone prihaja nova izvirna slovenska kriminalno-romantična televizijska serija V imenu ljudstva, ki snov jemlje iz aktualnih družbenih razmer in z njimi povezanih anomalij. Drugega...

Objavljeno na isti dan


Tržič / nedelja, 9. avgust 2009 / 07:00

Dela v Podljubelju končujejo

Podljubelj - Obsežen projekt gradnje kanalizacijskega omrežja in obnove vodovodov v občini Tržič se je lani začel v naselju Podljubelj, kjer je eno glavnih zajetij pitne vode Črn...

Prosti čas / nedelja, 9. avgust 2009 / 07:00

Tretja Kmetija bo kmetija slavnih

Jeseni si lahko gledalci Pop TV-ja obetajo zanimiv tretji del resničnostnega šova Kmetija. Tokrat bo v znamenju slavnih. Za kmečka opravila sredi neokrnjene narave in idile bodo tako poprijeli zn...

Prosti čas / nedelja, 9. avgust 2009 / 07:00

Finalista Jupiter 42 in Ana Šimenc Kvartet

V četrtek je bil na terasi kranjskega Koloseja De Luxe zaključni večer prvega KolosejFesta.

Prosti čas / nedelja, 9. avgust 2009 / 07:00

The Stroj na odprtju Kamfesta

The Stroj bodo v nedeljo, 9. avgusta, ob 20. uri nastopili ob odprtju letošnjega Kamfesta, ki se bo odvijal v Kamniku vse do 22. avgusta.

Kronika / nedelja, 9. avgust 2009 / 07:00

Ko pajek zgrabi, je že prepozno

Ko je nepravilno parkirano vozilo naloženo na t. i. pajka, se šteje, da je odvoz vozila izvršen, zato mora voznik plačati celotno ceno odvoza.