Nevarnosti snežnih plazov

Največ nesreč v snežnih plazovih se zgodi pri nevarnosti druge in tretje stopnje. Preverite, kakšna je snežna odeja, preden se odpravite na pot.

Služba za sneg in plazove pri Agenciji RS za okolje v času uradne sezone (od 15. novembra do okoli 10. maja, odvisno od snežnih razmer lahko tudi dlje) v svojih poročilih javnost redno obvešča tudi o nevarnosti snežnih plazov. Pri tem uporabljajo Evropsko petstopenjsko lestvico nevarnosti proženja snežnih plazov. Pri prvi (1.) stopnji je majhna stopnja nevarnosti, potrebna je običajna previdnost. Pri drugi (2.) stopnji je zmerna nevarnost proženja snežnih plazov. Pri tretji (3.) stopnji je znatna nevarnost, verjetnost proženja snežnih plazov je že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v poročilu meteorologov posebej izpostavljena. V nekaterih razmerah je možno lokalno tudi spontano proženje srednje velikih in posamičnih velikih snežnih plazov. Pri četrti (4.) stopnji je velika nevarnost proženja snežnih plazov in pri 5. stopnji zelo velika nevarnost proženja snežnih plazov. Pri peti stopnji to pomeni splošno nestabilnost snežne odeje, pričakujejo se lahko številni srednje veliki in mnogi veliki spontano utrgani plazovi, med njimi tudi tisti v zmernih strminah.

Kadar so padavine pogoste in obilnejše, v Službi za sneg in plazove opravijo še več meritev. Seveda pa se stabilnost snežne odeje lahko precej spreminja od kraja do kraja, z nadmorsko višino …, zato tudi terensko delo odraža le približne razmere, ki jih mora nato obiskovalec gora še dodatno preverjati na kraju samem. Ob 4. ali 5. stopnji nevarnosti izdajajo še posebna opozorila.

V zimskih razmerah posebej velja še dodatna previdnost pri obiskovanju gora. Opremite se s plazovno žolno, lopato in sondo. V primeru, da naletite na območje velike nevarnosti snežnih plazov, se raje obrnite. Če to ni mogoče, upoštevajte pravila varnega gibanja po plazovitem terenu.

Snežna slepota

Izpostavljenost oči ultravijoličnim žarkom na visokogorskih turah in predvsem v snegu lahko povzroči snežno slepoto. Oči se začnejo močno solziti, pordijo in otečejo,včasih jih ni mogoče odpreti. Pomagajo tema, hladni obkladki z vodo ali kamilicami, za silo zelo temna očala. Bolečine in upad vida se pojavijo šest do dvanajst ur po izpostavitvi UV-sevanju. Snežna slepota se pogosto ozdravi spontano, če pa se izpostavljenost UV-žarkom ponavlja, so možne kronične okvare, ki se kažejo z okvarami očesne površine, in je potrebno zdravljenje.

Da do snežne slepote ne pride, se je treba opremiti z ustreznimi sončnimi očali, ki imajo visok faktor zaščite. Očala se nosijo tudi v primeru megle in oblačnih dni. Glava naj bo pokrita s kapo, po možnosti s šiltom. Kožo, ki ni pokrita z oblačili, je treba zaščititi z zaščitno kremo z visokim UV-faktorjem.