Je ali ni bila himna Slovenije?

Himna Slovenije Stanka Premrla na besedilo 7. kitice pesmi Zdravica-Zdravljica, Žive naj vsi narodi …, dr. Franceta Prešerna, se izvaja z glasbili, s petjem ali z glasbili in petjem.

Tako določa 20. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur. l. SVN 67/1994). Opredeljuje, da se izvaja v skladu s tem zakonom in njegovo prilogo Himna, na kateri je objavljen njen notni zapis z besedilom. Nikjer v zakonu in tudi kasnejših podzakonskih aktih ni zapisano, da se sme himno Slovenije izvajati kot variacijo na melodijo Stanka Premrla. Zakaj to izpostavljam? Po slavnostni akademiji ob prazniku Mestne občine Kranj v Mestnem gledališču Kranj me je kar nekaj pomembnih ljudi, kot operativnega zastavoslovca, ki v preteklosti ob napačni izvedbi himne Slovenije (1. in 7. kitica, recitacija) ali himne EU (s petjem Schillerjeve Ode radosti, petjem v nemščini) nisem vstal, vprašalo, ali je bila himna Slovenije tokrat pravilno izvedena. Odgovoril sem jim, da ne, in da sem se nameraval nekje ob polovici usesti, ker je pevka sicer uporabila besedilo himne Slovenije, z melodijo pa je morda celo javno sramotila Republiko Slovenijo. Za to pa 163. člen Kazenskega zakonika Slovenije (Ur. l. SVN št. 55/2008) določa denarno kazen ali zapor do enega leta. Voditelja akademije Jureta Longyko sem kasneje opozoril na tako nedopustno igračkanje z melodijo himne Slovenije, ki spravlja obiskovalce slovesne prireditve v dvom, ali naj se ravnajo usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno, ali ne. Znano je, da se himne ne napoveduje in se po njej ne ploska. Pa še to, ponavljam pri Geossu leta 2003, na dan slovenske zastave, izrečeno ugotovitev, da sedanje besedilo, niti dolžina himne nista primerna za državno himno, ker sosede označuje za vrage. Vsekakor bi bilo bolje, če bi zanjo uporabili besedilo 2. in 4. kitice Zdravice-Zdravljice, ki se začneta z besedami Komú najpred … in Edinost, sreča, sprava,…. in jo morda zaključili s 7. kitico. Ker že debelo poldrugo desetletje proučujem uporabo in izvajanje slovenskih narodnih simbolov in simbolov Slovenije in tudi kot eden redkih opozarjam na njihove pomanjkljivosti in površno uporabo, bi vsekakor želel sodelovati pri tem, da bi himno Naprej zastava Slave opredelili kot slovensko narodno himno, ker imamo slovensko narodno zastavo, državno himno pa obogati s predlaganim besedilom Prešernove Zdravice-Zdravljice.

 

Stanislav Jesenovec,

Zgornje Bitnje

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / / 07:00

Prešernova mati Žirovka ali Žirovničanka?

V marčevski, 127. št. Loškega utripa na str. 18 je bil objavljen prispevek Verjetno niste vedeli, v katerem je zapis o materi Franceta Prešerna, Mini Svetina, ki naj bi se rodila v Žireh...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 11. junij 2012 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Pred slabimi tremi meseci sva šla z bivšo punco narazen in od takrat se mi sanje stalno ponavljajo, kako ona pakira v spalnici in mi govori, da je vse v redu in da gre samo v službo, s seboj...

Škofja Loka / ponedeljek, 11. junij 2012 / 07:00

Sončna elektrarna na šolah v Podlubniku

Nova sončna elektrarna bo letno proizvedla več kot 112 tisoč kilovatnih ur električne energije.

Slovenija / ponedeljek, 11. junij 2012 / 07:00

Klic z gora na TV Slovenija

Ljubljana - V torek, 12. junija, ob 21. uri bodo na 1. programu TV Slovenija predvajali novi slovenski igrano-dokumentarni gorniški film Klic z gora. Pobuda za film je pri...

GG Plus / ponedeljek, 11. junij 2012 / 07:00

V imenu države: Prikrivanje

Doslej sem v tem knjižnem feljtonu predstavil več kot poldrugo stotnijo knjig in knjižnih fenomenov. Pa me res še pri nobeni knjigi ni bilo strah pisati o njej. Te sem se pa, odkrito p...

GG Plus / ponedeljek, 11. junij 2012 / 07:00

V družbi največjih

Slaithwaite Philharmonic Orchestra iz mesta Huddersfield v Angliji je na tretjem abonmajskem koncertu izvedel deli slovenskih skladateljev Uroša Kreka in Alojza Ajdiča.