Je ali ni bila himna Slovenije?

Himna Slovenije Stanka Premrla na besedilo 7. kitice pesmi Zdravica-Zdravljica, Žive naj vsi narodi …, dr. Franceta Prešerna, se izvaja z glasbili, s petjem ali z glasbili in petjem.

Tako določa 20. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur. l. SVN 67/1994). Opredeljuje, da se izvaja v skladu s tem zakonom in njegovo prilogo Himna, na kateri je objavljen njen notni zapis z besedilom. Nikjer v zakonu in tudi kasnejših podzakonskih aktih ni zapisano, da se sme himno Slovenije izvajati kot variacijo na melodijo Stanka Premrla. Zakaj to izpostavljam? Po slavnostni akademiji ob prazniku Mestne občine Kranj v Mestnem gledališču Kranj me je kar nekaj pomembnih ljudi, kot operativnega zastavoslovca, ki v preteklosti ob napačni izvedbi himne Slovenije (1. in 7. kitica, recitacija) ali himne EU (s petjem Schillerjeve Ode radosti, petjem v nemščini) nisem vstal, vprašalo, ali je bila himna Slovenije tokrat pravilno izvedena. Odgovoril sem jim, da ne, in da sem se nameraval nekje ob polovici usesti, ker je pevka sicer uporabila besedilo himne Slovenije, z melodijo pa je morda celo javno sramotila Republiko Slovenijo. Za to pa 163. člen Kazenskega zakonika Slovenije (Ur. l. SVN št. 55/2008) določa denarno kazen ali zapor do enega leta. Voditelja akademije Jureta Longyko sem kasneje opozoril na tako nedopustno igračkanje z melodijo himne Slovenije, ki spravlja obiskovalce slovesne prireditve v dvom, ali naj se ravnajo usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno, ali ne. Znano je, da se himne ne napoveduje in se po njej ne ploska. Pa še to, ponavljam pri Geossu leta 2003, na dan slovenske zastave, izrečeno ugotovitev, da sedanje besedilo, niti dolžina himne nista primerna za državno himno, ker sosede označuje za vrage. Vsekakor bi bilo bolje, če bi zanjo uporabili besedilo 2. in 4. kitice Zdravice-Zdravljice, ki se začneta z besedami Komú najpred … in Edinost, sreča, sprava,…. in jo morda zaključili s 7. kitico. Ker že debelo poldrugo desetletje proučujem uporabo in izvajanje slovenskih narodnih simbolov in simbolov Slovenije in tudi kot eden redkih opozarjam na njihove pomanjkljivosti in površno uporabo, bi vsekakor želel sodelovati pri tem, da bi himno Naprej zastava Slave opredelili kot slovensko narodno himno, ker imamo slovensko narodno zastavo, državno himno pa obogati s predlaganim besedilom Prešernove Zdravice-Zdravljice.

 

Stanislav Jesenovec,

Zgornje Bitnje

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 22. april 2007 / 07:00

Dobro se ti bo vračalo

Marina Kalan je prvi mandat občinska svetnica, in sicer na listi SD. Vrsto let je tudi predsednica Krajevne skupnosti Podmežakla. Zase pravi, da je komunikativna, vztrajna, energična in rada pomaga dr...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...