Je ali ni bila himna Slovenije?

Himna Slovenije Stanka Premrla na besedilo 7. kitice pesmi Zdravica-Zdravljica, Žive naj vsi narodi …, dr. Franceta Prešerna, se izvaja z glasbili, s petjem ali z glasbili in petjem.

Tako določa 20. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur. l. SVN 67/1994). Opredeljuje, da se izvaja v skladu s tem zakonom in njegovo prilogo Himna, na kateri je objavljen njen notni zapis z besedilom. Nikjer v zakonu in tudi kasnejših podzakonskih aktih ni zapisano, da se sme himno Slovenije izvajati kot variacijo na melodijo Stanka Premrla. Zakaj to izpostavljam? Po slavnostni akademiji ob prazniku Mestne občine Kranj v Mestnem gledališču Kranj me je kar nekaj pomembnih ljudi, kot operativnega zastavoslovca, ki v preteklosti ob napačni izvedbi himne Slovenije (1. in 7. kitica, recitacija) ali himne EU (s petjem Schillerjeve Ode radosti, petjem v nemščini) nisem vstal, vprašalo, ali je bila himna Slovenije tokrat pravilno izvedena. Odgovoril sem jim, da ne, in da sem se nameraval nekje ob polovici usesti, ker je pevka sicer uporabila besedilo himne Slovenije, z melodijo pa je morda celo javno sramotila Republiko Slovenijo. Za to pa 163. člen Kazenskega zakonika Slovenije (Ur. l. SVN št. 55/2008) določa denarno kazen ali zapor do enega leta. Voditelja akademije Jureta Longyko sem kasneje opozoril na tako nedopustno igračkanje z melodijo himne Slovenije, ki spravlja obiskovalce slovesne prireditve v dvom, ali naj se ravnajo usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno, ali ne. Znano je, da se himne ne napoveduje in se po njej ne ploska. Pa še to, ponavljam pri Geossu leta 2003, na dan slovenske zastave, izrečeno ugotovitev, da sedanje besedilo, niti dolžina himne nista primerna za državno himno, ker sosede označuje za vrage. Vsekakor bi bilo bolje, če bi zanjo uporabili besedilo 2. in 4. kitice Zdravice-Zdravljice, ki se začneta z besedami Komú najpred … in Edinost, sreča, sprava,…. in jo morda zaključili s 7. kitico. Ker že debelo poldrugo desetletje proučujem uporabo in izvajanje slovenskih narodnih simbolov in simbolov Slovenije in tudi kot eden redkih opozarjam na njihove pomanjkljivosti in površno uporabo, bi vsekakor želel sodelovati pri tem, da bi himno Naprej zastava Slave opredelili kot slovensko narodno himno, ker imamo slovensko narodno zastavo, državno himno pa obogati s predlaganim besedilom Prešernove Zdravice-Zdravljice.

 

Stanislav Jesenovec,

Zgornje Bitnje

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 13. december 2016 / 15:31

Mednarodni dan gora v znamenju kulture

Kranj – Ob 11. decembru, mednarodnem dnevu gora, so se v Planinski zvezi Slovenije in številnih planinskih društvih pridružili projektu Alpske konvencije Brati gore 2016 in v središče pozornosti po...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 6. avgust 2016 / 13:54

Prazna avtocesta

Državni statistični urad objavlja podatke o doslej rekordni turistični sezoni, prometno-informacijski center poroča o gostem prometu, prometnih zastojih in dolgih kolonah vozil, naš fotograf Luka R...

Zanimivosti / sobota, 6. avgust 2016 / 13:49

Po jajca na avtomat

Matjaž Jenko iz Potoka pri Komendi je izdelal samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc. Projekt je bil tudi tema njegove diplomske naloge.

Medvode / sobota, 6. avgust 2016 / 13:48

V občini Medvode obnavljajo otroška igrišča

Medvode – Občina Medvode je v letošnjem proračunu kar nekaj denarja namenila tudi za obnovo otroških igrišč.

Gorenjska / sobota, 6. avgust 2016 / 13:47

Poostren nadzor v Triglavskem narodnem parku

Bled – V avgustu bodo naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka v sodelovanju s policijskimi postajami Bled, Kranjska Gora in Bovec ter gorsko policijsko enoto obiskovalce še dodatno...

GG Plus / sobota, 6. avgust 2016 / 13:46

Alpski bojevniki

»Zgodovino himalajizma so oblikovale države z vsega sveta. V petdesetih letih 20. stoletja so bili v ospredju Avstrijci, ki so prvi priplezali na vrhove petih osemtisočakov: Nanga Parbat, Cho Oyu,...