Je ali ni bila himna Slovenije?

Himna Slovenije Stanka Premrla na besedilo 7. kitice pesmi Zdravica-Zdravljica, Žive naj vsi narodi …, dr. Franceta Prešerna, se izvaja z glasbili, s petjem ali z glasbili in petjem.

Tako določa 20. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur. l. SVN 67/1994). Opredeljuje, da se izvaja v skladu s tem zakonom in njegovo prilogo Himna, na kateri je objavljen njen notni zapis z besedilom. Nikjer v zakonu in tudi kasnejših podzakonskih aktih ni zapisano, da se sme himno Slovenije izvajati kot variacijo na melodijo Stanka Premrla. Zakaj to izpostavljam? Po slavnostni akademiji ob prazniku Mestne občine Kranj v Mestnem gledališču Kranj me je kar nekaj pomembnih ljudi, kot operativnega zastavoslovca, ki v preteklosti ob napačni izvedbi himne Slovenije (1. in 7. kitica, recitacija) ali himne EU (s petjem Schillerjeve Ode radosti, petjem v nemščini) nisem vstal, vprašalo, ali je bila himna Slovenije tokrat pravilno izvedena. Odgovoril sem jim, da ne, in da sem se nameraval nekje ob polovici usesti, ker je pevka sicer uporabila besedilo himne Slovenije, z melodijo pa je morda celo javno sramotila Republiko Slovenijo. Za to pa 163. člen Kazenskega zakonika Slovenije (Ur. l. SVN št. 55/2008) določa denarno kazen ali zapor do enega leta. Voditelja akademije Jureta Longyko sem kasneje opozoril na tako nedopustno igračkanje z melodijo himne Slovenije, ki spravlja obiskovalce slovesne prireditve v dvom, ali naj se ravnajo usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno, ali ne. Znano je, da se himne ne napoveduje in se po njej ne ploska. Pa še to, ponavljam pri Geossu leta 2003, na dan slovenske zastave, izrečeno ugotovitev, da sedanje besedilo, niti dolžina himne nista primerna za državno himno, ker sosede označuje za vrage. Vsekakor bi bilo bolje, če bi zanjo uporabili besedilo 2. in 4. kitice Zdravice-Zdravljice, ki se začneta z besedami Komú najpred … in Edinost, sreča, sprava,…. in jo morda zaključili s 7. kitico. Ker že debelo poldrugo desetletje proučujem uporabo in izvajanje slovenskih narodnih simbolov in simbolov Slovenije in tudi kot eden redkih opozarjam na njihove pomanjkljivosti in površno uporabo, bi vsekakor želel sodelovati pri tem, da bi himno Naprej zastava Slave opredelili kot slovensko narodno himno, ker imamo slovensko narodno zastavo, državno himno pa obogati s predlaganim besedilom Prešernove Zdravice-Zdravljice.

 

Stanislav Jesenovec,

Zgornje Bitnje

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 16. februar 2019 / 19:03

Vse nesreče zaradi divjadi

Kranj – Gorenjski policisti so v torek obravnavali štiri prometne nesreče, prav vse zaradi povoženja divjadi, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Vozniki so v divjad trčili trikrat na...

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 20:54

Padel skupaj z lestvijo

Domžale – Pri padcu z višine se je pred dnevi na območju Domžal hudo poškodoval delavec. Policisti so sporočili, da je delavec pri opravljanju del na objektu splezal po lestvi, ki pa je padla, ko j...

Tržič / / 17:50

Nasvet stoletnice: moli in delaj

Tržičanka Zorislava Ahačič je v Domu Petra Uzarja Tržič, kjer biva zadnja tri leta, praznovala stoti rojstni dan.

Zanimivosti / / 17:46

Tekmovali v vožnji vpreg

Konjeniški klub Stol je tretjo oktobrsko nedeljo pripravil tekme državnega prvenstva v spretnostni vožnji in dresuri ter tekmo za pokal Konjeniškega kluba Stol v spretnostni vožnji.

Nasveti / / 16:25

Jesenski štruklji

Ko govorimo o slovenskih tradicionalnih jedeh, ne smemo mimo štrukljev. Na naših mizah se najpogosteje znajdejo sirovi, a nadevamo jih lahko z raznovrstnimi nadevi. Da bodo štruklji kar se da jesen...

Razvedrilo / / 16:21

Bili so tudi navihani

Na šestem srečanju so se srečali učenci in učenke iz generacije, rojene leta 1939, ki je v povojnem letu 1946 sedla v prvi razred osnovne šole v Stražišču pri Kranju.