Je ali ni bila himna Slovenije?

Himna Slovenije Stanka Premrla na besedilo 7. kitice pesmi Zdravica-Zdravljica, Žive naj vsi narodi …, dr. Franceta Prešerna, se izvaja z glasbili, s petjem ali z glasbili in petjem.

Tako določa 20. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur. l. SVN 67/1994). Opredeljuje, da se izvaja v skladu s tem zakonom in njegovo prilogo Himna, na kateri je objavljen njen notni zapis z besedilom. Nikjer v zakonu in tudi kasnejših podzakonskih aktih ni zapisano, da se sme himno Slovenije izvajati kot variacijo na melodijo Stanka Premrla. Zakaj to izpostavljam? Po slavnostni akademiji ob prazniku Mestne občine Kranj v Mestnem gledališču Kranj me je kar nekaj pomembnih ljudi, kot operativnega zastavoslovca, ki v preteklosti ob napačni izvedbi himne Slovenije (1. in 7. kitica, recitacija) ali himne EU (s petjem Schillerjeve Ode radosti, petjem v nemščini) nisem vstal, vprašalo, ali je bila himna Slovenije tokrat pravilno izvedena. Odgovoril sem jim, da ne, in da sem se nameraval nekje ob polovici usesti, ker je pevka sicer uporabila besedilo himne Slovenije, z melodijo pa je morda celo javno sramotila Republiko Slovenijo. Za to pa 163. člen Kazenskega zakonika Slovenije (Ur. l. SVN št. 55/2008) določa denarno kazen ali zapor do enega leta. Voditelja akademije Jureta Longyko sem kasneje opozoril na tako nedopustno igračkanje z melodijo himne Slovenije, ki spravlja obiskovalce slovesne prireditve v dvom, ali naj se ravnajo usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno, ali ne. Znano je, da se himne ne napoveduje in se po njej ne ploska. Pa še to, ponavljam pri Geossu leta 2003, na dan slovenske zastave, izrečeno ugotovitev, da sedanje besedilo, niti dolžina himne nista primerna za državno himno, ker sosede označuje za vrage. Vsekakor bi bilo bolje, če bi zanjo uporabili besedilo 2. in 4. kitice Zdravice-Zdravljice, ki se začneta z besedami Komú najpred … in Edinost, sreča, sprava,…. in jo morda zaključili s 7. kitico. Ker že debelo poldrugo desetletje proučujem uporabo in izvajanje slovenskih narodnih simbolov in simbolov Slovenije in tudi kot eden redkih opozarjam na njihove pomanjkljivosti in površno uporabo, bi vsekakor želel sodelovati pri tem, da bi himno Naprej zastava Slave opredelili kot slovensko narodno himno, ker imamo slovensko narodno zastavo, državno himno pa obogati s predlaganim besedilom Prešernove Zdravice-Zdravljice.

 

Stanislav Jesenovec,

Zgornje Bitnje

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 5. marec 2010 / 07:00

Ni nemogočih poti

Izšla je še ena od sanjskih knjig - pa ne le zato, ker jo je izdala založba z imenom Sanje, bolj zato, ker pripoveduje, kako zelo lahko so v življenju človeka sanje del njegove "resničnosti" ali kar r...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:38

Tudi kmetje na elektronski poti

Od začetka prihodnjega leta bodo tudi kmetje prejemali vnaprej izpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost preko portala eDavki.

Mengeš / ponedeljek, 18. september 2017 / 19:37

Gradbeno dovoljenje za dvorano do konca leta

Mengeš – Po tem, ko so spomladi zaključili razpis za preprojektiranje športne dv­orane, v Mengšu pričakujejo, da bo še to jesen izdelana potrebna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja....

Kultura / ponedeljek, 18. september 2017 / 16:16

Ljudski običaji na platnu

V galeriji Kranjske hiše je na ogled slikarska razstava Boleslava Čeruja z naslovom Slovenski ljudski običaji.

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:41

Posojila v frankih bi preoblikovali v evre

Kranj – V Združenju Frank so napovedali, da bodo še ta mesec državnemu zboru posredovali predlog zakona, s katerim bi uredili problematiko posojil v švicarskih frankih; teh je bilo v Sloveniji v ob...

GG Plus / ponedeljek, 18. september 2017 / 14:40

V gostilne, na sejem, kopališče ...

Že v preteklosti je bila miselnost Ločanov močno naravnana v razvoj turizma, o čemer priča tudi nastanek olepševalnega društva leta 1897. Velik vpliv na to je imel nadučitelj Slavko Flis, ki je društv...