Je ali ni bila himna Slovenije?

Himna Slovenije Stanka Premrla na besedilo 7. kitice pesmi Zdravica-Zdravljica, Žive naj vsi narodi …, dr. Franceta Prešerna, se izvaja z glasbili, s petjem ali z glasbili in petjem.

Tako določa 20. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur. l. SVN 67/1994). Opredeljuje, da se izvaja v skladu s tem zakonom in njegovo prilogo Himna, na kateri je objavljen njen notni zapis z besedilom. Nikjer v zakonu in tudi kasnejših podzakonskih aktih ni zapisano, da se sme himno Slovenije izvajati kot variacijo na melodijo Stanka Premrla. Zakaj to izpostavljam? Po slavnostni akademiji ob prazniku Mestne občine Kranj v Mestnem gledališču Kranj me je kar nekaj pomembnih ljudi, kot operativnega zastavoslovca, ki v preteklosti ob napačni izvedbi himne Slovenije (1. in 7. kitica, recitacija) ali himne EU (s petjem Schillerjeve Ode radosti, petjem v nemščini) nisem vstal, vprašalo, ali je bila himna Slovenije tokrat pravilno izvedena. Odgovoril sem jim, da ne, in da sem se nameraval nekje ob polovici usesti, ker je pevka sicer uporabila besedilo himne Slovenije, z melodijo pa je morda celo javno sramotila Republiko Slovenijo. Za to pa 163. člen Kazenskega zakonika Slovenije (Ur. l. SVN št. 55/2008) določa denarno kazen ali zapor do enega leta. Voditelja akademije Jureta Longyko sem kasneje opozoril na tako nedopustno igračkanje z melodijo himne Slovenije, ki spravlja obiskovalce slovesne prireditve v dvom, ali naj se ravnajo usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno, ali ne. Znano je, da se himne ne napoveduje in se po njej ne ploska. Pa še to, ponavljam pri Geossu leta 2003, na dan slovenske zastave, izrečeno ugotovitev, da sedanje besedilo, niti dolžina himne nista primerna za državno himno, ker sosede označuje za vrage. Vsekakor bi bilo bolje, če bi zanjo uporabili besedilo 2. in 4. kitice Zdravice-Zdravljice, ki se začneta z besedami Komú najpred … in Edinost, sreča, sprava,…. in jo morda zaključili s 7. kitico. Ker že debelo poldrugo desetletje proučujem uporabo in izvajanje slovenskih narodnih simbolov in simbolov Slovenije in tudi kot eden redkih opozarjam na njihove pomanjkljivosti in površno uporabo, bi vsekakor želel sodelovati pri tem, da bi himno Naprej zastava Slave opredelili kot slovensko narodno himno, ker imamo slovensko narodno zastavo, državno himno pa obogati s predlaganim besedilom Prešernove Zdravice-Zdravljice.

 

Stanislav Jesenovec,

Zgornje Bitnje

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 6. junij 2017 / 08:00

Obvoznica mimo Lipc pred odprtjem

Gradbena dela na obvozni cesti mimo Lipc se zaključujejo, promet po njej pa bo lahko stekel, ko bodo pridobili uporabno dovoljenje. Na Občini Jesenice ga pričakujejo v dobrem mesecu dni.

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.