Deset najpomembnejših vprašanj pri vzgoji (1)

Večkrat se sprašujem, katera so tista prava vprašanja, ki bi jih morali starši postavljati sebi in otrokom, da bi prišli do pomembnih odgovorov. Vsekakor to niso vprašanja – ali si bil priden, ali si lačen in kje imaš copate. So še bolj važne stvari, ki odločajo o tem, kako se bo otrok razvijal in nekoč postal samostojna in odgovorna odrasla oseba. Poglejmo najprej vprašanja, ki naj bi si jih postavljali starši pri vzgoji in zanje ni potrebno iskati odgovorov v priročnikih ali na spletnih forumih … Za te odgovore potrebujemo le malo časa, miru in voljo, da se sploh ukvarjamo z njimi. Kaj sporočam otroku? Kaj sporočam otroku, ko se obnašam, tako kot se obnašam, ko govorim in mu kažem svojo vsakdanjo podobo? Kaj mu sporočam, medtem ko ležim na kavču in mu pravim, naj se spravi izpred televizorja? Kakšna sporočila mu dajem o zdravju, delu, življenju, partnerstvu, lepoti, šoli, o vlogi moških in žensk? Kaj si naloži otrok v svojo dušo, ko mu starši sporočajo, da je neumen, počasen, nemogoč in nezaželen? In kakšno podobo si ustvari otrok o sebi, če je središče družine? Sporočila, ki jih dajemo vsak dan otrokom, so veliko bolj pomembna, kot si mislimo. Še najbolj tista, za katere niti ne vemo, da jih dajemo. Otroci jih nalagajo vase kot svete resnice in si na njihovi podlagi ustvarjajo podobe sveta in sebe. Pomislimo, kaj največkrat rečemo ali kažemo otroku. Tako pridemo do drugega vprašanja, ki nas skorajda malce provokativno nagovarja. Ali ima to, kar vsak dan govorim otroku, kakšen učinek in kako to vpliva nanj? Pri sebi in pri drugih sem opazila, da radi ponavljamo ene in iste stavke, redko pa se vprašamo o njihovem učinku. Kvečjemu pristanemo na to, da »nič ne zaleže« in »da smo vse poskusili«. Prenehajmo s stavki, ki nimajo učinka in za katere vemo, da jih otroci ne slišijo. Kajti tako smo le podobni papagajem, ki vedno ponavljajo eno in isto, ne vidimo pa, da nas nihče več ne posluša.