Naredi tisto, kar vidi

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost je na ogled razstava likovnih del letošnjega Prešernovega nagrajenca Kostje Gatnika.

Magna Purga. Naslov za kultni stripovski album iz leta 1977 je akademski slikar Kostja Gatnik, letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, našel v neki stari tiskovini v oglasu, ki je za reševanje želodčnih težav priporočal prašek Magna purga. Ta knjiga stripov, duhovita »zajebancija o smislu življenja«, danes še toliko bolj velja za kultni izdelek nekega časa, ki ga je zaznamovala generacija, ki ji pripada tudi Kostja Gatnik, je zagotovo eden njegovih najbolj prepoznavnih izdelkov, po katerem je znan tudi širšemu krogu državljanov, ne le ljubiteljem likovne umetnosti nasploh. Strip, ilustracije, knjižne opreme in plakati so sicer tista področja likovnega ustvarjanja, kjer se nam je Gatnik najbolj vtisnil v spomin, njegov ustvarjalni naboj pa posega tudi na druga področja vizualne umetnosti. Ustvaril je številne filmske in gledališke scene, kostume in lutke, celostne podobe, oblikovalske zasnove, fotografije, seveda pa ga poznamo tudi v njegovi osnovni likovni govorici kot avtorja risb, akvarelov in slik. Prav slednje so tudi sredica tokratne razstave v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost.

Izbor del za razstavo je torej žanrsko precej pisan. Vprašali smo ga, kako je izbiral dela za tokratno razstavo. »Galerija mi je zelo všeč, je prostorna, razgibana in omogoča tako razstavljanje večjih formatov kot mojih intimnejših del. Ta raznolikost je kot nalašč za moje stvari. Delam namreč na zelo različnih področjih, prav tako me vedno znova pritegne neka nova tematika. Zgolj ena tehnika in neka stalna tematika bi me začeli dolgočasiti, zato gledam naokrog in delam po navdihu,« razmišlja Kostja Gatnik. Da mu izbiro medija narekuje sporočilo, meni dr. Andreja Smrekar, soavtorica tokratne postavitve, ki o Gatniku razmišlja kot ustvarjalcu, ki je po eni strani zelo občutljiv do dogajanja, ki nas obkroža, hkrati pa je človek, ki izjemno hitro lahko skozi likovni jezik posreduje nove ideje. »V prvi vrsti ga odlikuje perfekcionizem. Česarkoli se je že lotil, je zanj na koncu štel le rezultat.«

Če so v pritličju na ogled večinoma večja platna s figuralnimi motivi in v vitrinah risbe in knjižne opreme, so v gornjih sobah razstavljeni akvareli, ilustracije, strip, fotografije pa tudi platna iz osemdesetih let, Gatnikovega »abstraktnega obdobja«. Vsaka soba ima tako rekoč drugačno vsebino, kar še dodatno plemeniti razstavo. »Razstava gre od spodaj navzgor in nazaj,« meni Gatnik. Tokratna razstava v GPN ni le nekakšen delni pregled Gatnikove umetnosti, v njej je skozi njegova dela ujet tudi duh nekega časa, ko je nekdanjemu sistemu in državi počasi začelo zmanjkovati sape … In prav zato na razstavi pogrešam nekaj Gatnikovih kultnih plakatov iz sedemdesetih in osemdesetih let, prav tako pa njegov osnutek kipa s tremi psi, ki lulajo na …