Ohranite vsaj zdravo jedro

Zaposleni v Merkurju Darjo Radić pozivajo, naj pomaga pri ohranitvi delovnih mest v maloprodaji, odpuščeni delavci pa bodo morda dosegli sklic izredne seje Državnega zbora. Število priglašenih terjatev tako za Merkur kot Mersteel še ni znano, pri slednjem se morda obeta sprememba načrta prisilne poravnave.

Naklo – »Kljub številnim obljubam in informacijam nimamo jasnega odgovora na vprašanje, ali bomo ohranili delovna mesta. Vedno bolj imamo občutek, da se lahko ponovi agonija številnih, nekdaj uglednih slovenskih podjetij, ki so se v zadnjem letu zrušila,« delavci Merkurja opisujejo svoja občutja ministrici za gospodarstvo Darji Radić. Ta podjetja naj bi padla zaradi nesporazumov in pogosto nerazumljivih birokratko-pravnih zapletov med lastniki, upniki, prisilnimi upravitelji in na žalost tudi številnimi lobiji.

Iniciativa za ohranitev maloprodaje Merkur, pod njo je podpisana Sanja Babnik, nadaljuje, da ne bodo iskali krivca za sedanje stanje. Prepričani so, da si večina iskreno prizadeva zgolj za rešitev Merkurja, vendar: »To enostavno ni dovolj. Daleč od pisarn in neskončnih sestankov spremljamo počasno, a zanesljivo ugašanje našega podjetja. Naše prodajne police niso več tisto, kar so bile, posledica pa so nezadovoljni potrošniki, ki se vedno redkeje vračajo v naše trgovine. V storitvenem sektorju izgubljenega kupca težko prepričaš, da se vrne, v najboljšem primeru je za to potrebnega veliko časa in marketinškega truda.«

Zadnji december v Merkurju?

Zato Iniciativa ministrico Radićevo poziva, da se zavzame za ohranitev vsaj zdravega jedra podjetja. Strah jih je za delovna mesta, ki bi lahko izginila v vrtincu različnih interesov, češ da se vse preveč govori o posameznih deležih lastnikov, kreditih, spremembah lastništva …, skoraj nič pa o delovnih mestih, kar je z gospodarskega vidika, še posebej v času krize, izrednega pomena. »December je za trgovski sektor najpomembnejši čas. Bojimo se, da bo to zadnji december, ki ga bomo preživeli na delovnih mestih pod blagovno znamko Merkur,« so ministrici še sporočili delavci iz maloprodaje Merkurja. Opcij in predlogov za rešitev je veliko, sami si jih ne drznejo ocenjevati, želijo si le, da spoznajo realne rešitve. Čim hitreje.

Nekdanji delavci Merkurja in Mersteela, ki so tudi prostovoljno odšli prej, kot določa zakon, zaradi 21. člena insovlenčnega zakona pa so ostali brez odpravnin in odškodnin, naj bi s pismom visokim politikom le dosegli svoj namen. Dobili naj bi podporo nekaterih poslancev Državnega zbora, ki bodo sprožili postopek za sklic izredne seje, kjer bi obravnavali omenjeni člen, morda sprejeli avtentično razlago člena, ki bi odpuščenim delavcem v postopku prisilne poravnave omogočal izplačilo odpravnin.

Kdo blokira likvidnostno posojilo?

Zato pa še vedno ni nič novega glede likvidnostnega posojila, ki ga v Merkurju čakajo že vsaj dva meseca. Ladislav Hafner, prisilni upravitelj, posojila še vedno nima na mizi, vzrok pa naj bi bil (po informacijah iz Merkurja) v Hypo banki, ki ne pristavi svojega podpisa k sindiciranemu posojilu v višini 35 milijonov evrov. Na ta način Merkurjeve police ostajajo prazne. Hafner nam je v četrtek povedal, da je sodišče zbralo okoli 2500 navadnih terjatev, o vrednosti pa še ne more govoriti: »Pri seštevku prvih 619 terjatev smo pri vrednosti 35 milijonov evrov, kar pa za končno vrednost ne pomeni nič.« Višina priglašenih terjatev naj bi bila znana v dveh tednih, koliko jih bo Hafner prerekal, pa danes še ne ve. Podatki o priglasitvi navadnih terjatev upnikov Mersteela pa so še povsem v zraku, saj prisilna upraviteljica Katarina Benedik še ni prejela vseh, zato niti o številu niti o znesku ne želi ugibati. Zato pa je pred upravo z Darkom Gregoričem na čelu proučitev predloga nekaterih upnikov, da bi po vzoru Merkurja del terjatev konvertirali v lastniški delež.