Uporaba biomase v energetske namene

Ljubljana - V Sloveniji že deluje enajst bioplinskih elektrarn (ena med njimi v Pirničah), ki za proizvodnjo bioplina poleg gnojevke uporabljajo tudi različne energetske rastline – silažno koruzo, silirano žito in silirano travo. Ob zagonu tovrstnih naprav je bilo slišati, da pomenijo poslovno priložnost za kmete, a hkrati tudi kritike, da država na tem področju nima strategije niti odgovora na vprašanje, koliko kmetijskih zemljišč bi lahko namenili za pridelavo energetskih rastlin. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je zato prejšnji teden imenoval strokovno skupino, ki bo pripravila strategijo o uporabi kmetijske biomase v energetske namene ter hkrati proučila veljavno zakonodajo in predlagala morebitne spremembe. Skupino bo vodil Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo, v njej pa bodo predstavniki različnih ministrstev, vladnih služb, fakultet, inštitutov, zavodov, zbornic in drugih ustanov. Študija, ki so jo izdelali v celjskem kmetijsko gozdarskem zavodu, je namreč pokazala, da bi kmetije v gorenjski in osrednjeslovenski regiji zaradi usmerjenosti v živinorejo lahko namenile za pridelovanje energetskih rastlin le manjši del kmetijskih zemljišč. Na tem območju tudi ni veliko poljedelskih kmetij, ki bi se lahko prilagodile pridelavi energetskih rastlin.